Kolegij predsednice državnega zbora je po pol leta zapletov potrdil nov razrez mest, ki poslancem pripadajo v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je sejo protestno zapustila in druge poslanske skupine obtožila kršenja poslovnika in ustave. Mesta v komisiji, ki bi pripadala poslancem SDS, a jih ti niso hoteli zasesti, bodo začasno prevzeli njihovi opozicijski kolegi iz NSi.
Novi Sloveniji štirje
od sedmih sedežev
Parlamentarna komisija, v kateri ima opozicija večino, do danes ni mogla začeti delati zaradi spora, ki je nastal že ob sklicu državnega zbora. Tedaj se poslanci SDS niso strinjali s sprejetim razrezom mest v delovnih telesih, po katerem je mesto predsednika komisije za nadzor javnih financ pripadlo NSi. SDS zato ni hotela imenovati svojih članov v Knovs, zaradi česar slednja ni mogla začeti delati. Kolegij je zdaj potrdil sklep, da se število mest v Knovsu zmanjša z devet na sedem, pri čemer poslanci NSi zasedejo štiri mesta (tudi predsedniško in podpredsedniško), koalicijske stranke pa bodo imele v komisiji po enega člana.
»Komisija mora čim prej začeti delati. Obveščevalne službe so bile skoraj pol leta brez ustreznega nadzora! To je precedens, ki lahko ogroža tudi varnost državljanov. Želim si, da bi si SDS čim prej premislila in se vključila v nadzor. V tem primeru jim bomo takoj odstopili tudi naša mesta,« je sporočil predsednik NSi Matej Tonin.
Brez pomembne veje nadzora
Nekdanja direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) sta zaradi polletnega izpada nadzora zaskrbljena precej manj kot Tonin, vzpostavljene pogoje za začetek delovanja parlamentarne komisije pa seveda pozdravljata: »Izostala je pomembna veja nadzora, ki pa ni edina. Upam, da so druge veje nadzora, torej vlada, varuh človekovih pravic, informacijska pooblaščenka ..., opravljale svoje delo. Upam tudi, da ni prihajalo do zlorab, je pa res, da Knovs lahko nadzira le za nazaj in če se bodo zdaj lotili dela, lahko nadoknadijo izgubljeni čas,« pravi nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar in dodaja, da so najbolj razočarani lahko pravzaprav volivci, ki so poslance izvolili na funkcijo, pa ti svoje funkcije niso v celoti opravljali.
Podobno razmišlja tudi prejšnji direktor Sove Janez Stušek. »Knovs je pomembna oblika nadzora, vendar le ena izmed mnogih. Težko je reči, katera vrsta nadzora je pomembnejša, saj se različne oblike nadzorov med seboj dopolnjujejo. Sam sem sicer pristaš čim večjega nadzora že zato, da se razblinijo dvomi o morebitnih zlorabah. Podobno kot že nekateri moji predhodniki pa bi si želel predvsem strokovnega nadzora z različnimi vrstami strokovnjakov,« pravi Stušek. »Glede na vse, kar sem videl na Sovi, se zlorabe agencije ne bojim. Vedno pa je mogoče zlorabiti znanje in védenje posameznikov.« Po njegovem mnenju polletni izpad nadzora Knovsa ni tako kritičen: »Ne nazadnje se zadeve v agenciji delajo na dolgi rok, in tudi izpad pomeni le, da se zadeve lahko preverijo tudi za nazaj in ne samo tekoče oziroma v realnem času. V preteklosti je nadzor potekal na način, da je med enim in drugim obiskom komisije lahko minilo tudi več kot pol leta.«
