Z zagotavljanjem celodnevne nujne pomoči nimajo težav le v zdravstvenih domovih, kjer to poletje opozarjajo na nevzdržno pomanjkanje zdravnikov, ampak tudi v bolnišnicah. Kot kažejo celjske izkušnje, lahko bolnišnično osebje celo pri zagotavljanju nujne pomoči za otroke ostane samo. »Vključevanja pediatrov s primarne ravni v regiji praktično ni,« so opozorili v Splošni bolnišnici Celje.
Bolniki naravnost
v urgentni center
V celjskem pediatričnem urgentnem centru delajo zdravniki z otroškega oddelka bolnišnice, v to delo pa se pediatri vključujejo tudi po podjemnih pogodbah. V omenjeni bolnišnici opažajo tudi, da se pri nujni pomoči pozna zmanjšana dostopnost ambulant izbranih zdravnikov v osnovnem zdravstvu. Delež pacientov, ki zdravstveno pomoč iščejo neposredno na »urgenci«, namreč narašča. V pediatričnem urgentnem centru je imela v obdobju od letošnjega januarja do julija napotnico manj kot tretjina obravnavanih otrok in mladostnikov. »Vsi drugi so prišli brez predhodne obravnave pri izbranem pediatru,« so izpostavili v celjski splošni bolnišnici.
Sicer pa imajo v Urgentnem centru Celje največ težav s specialisti urgentne medicine. Redno so zaposleni samo trije specialisti te stroke, od tega dva za polni delovni čas. Poleg tega imajo pet specializantov urgentne medicine. »Omenjeni zdravniki primarno zagotavljajo zdravstveno oskrbo na terenu,« pojasnjujejo v bolnišnici. V preteklosti so skušali organizacijo nujne medicinske pomoči večkrat urejati s tamkajšnjim zdravstvenim domom, so spomnili, a javna zavoda dogovora nista dosegla.
V nujni medicinski pomoči so po oceni celjske bolnišnice, ki jo vodi Aleksander Svetelšek, potrebne takojšnje sistemske spremembe. Na osnovi podatkov o številu obravnav in njihovi nujnosti je treba reorganizirati službo na terenu in zagotoviti bolj enakomerno obremenitev zdravnikov, so poudarili. »Sedanje stanje, ko delež zdravnikov, ki se v nujno medicinsko pomoč sploh ne vključujejo, vztrajno narašča, je treba urediti z interventnimi zakonskimi rešitvami,« opozarjajo. Poleg tega je po njihovem treba dokončati posodabljanje nujne medicinske pomoči z gradnjo satelitskih urgentnih centrov in s tem razbremeniti obstoječe urgentne centre. »Ne smemo dopustiti, da pridemo v situacijo, ko v nujnih primerih zdravstvena oskrba ne bi bila zagotovljena,« so jasni v celjski bolnišnici.
Počakali bodo volitve
Na ministrstvu za zdravje nujne medicinske pomoči niso vključili v že sprejeto interventno zakonodajo. Načrte za ureditev tega področja bodo predstavili po jesenskih lokalnih volitvah, so sporočili: »Če bomo z deležniki našli konsenz, bomo sistemske rešitve uveljavili prihodnjo pomlad.« Minuli teden pa so na ministrstvu zdravstvenim zavodom in koncesionarjem predlagali, naj zdravnika za nujno pomoč na terenu aktivirajo, ko je to nujno potrebno. Sicer pa lahko intervencije na terenu zagotavljajo z mobilnimi ekipami reševalcev. Večje zavode na ministrstvu prosijo, naj manjšim enotam nujne pomoči, če tam manjka zdravnikov, priskočijo na pomoč. Začasno lahko zavodi nujno pomoč organizirajo tudi na skupnem širšem območju.
V Zdravniški zbornici Slovenije so nedavno opozorili, da je treba že znane rešitve za nujno medicinsko pomoč udejanjiti takoj. Mreža nujne pomoči in dežurne službe je zastarela, opozarjajo, na zdravstvenem ministrstvu pa niso izpeljali posodobitve, o kakršni so se v zdravstvu že dogovorili.
