Bralci so nas opozorili na vse bolj nepredvidljive urnike v osnovnem zdravstvu. Zakaj ekipe ni bilo mogoče najti, ko bi morala biti v ambulanti, nekateri med njimi niso izvedeli. Na ZZZS tovrstne kršitve najpogosteje zaznajo v večernih urah in ob petkih.
V zadnjih mesecih nas je več bralcev opozorilo, da bolniki vse težje sledijo urnikom v osnovnem zdravstvu. Stalne spremembe jim dodatno otežujejo naročanje na preglede, informacije na spletu, na telefonskih odzivnikih in oglasnih deskah zdravstvenih domov pa se pogosto ne ujemajo. Da ambulanta ne dela, ko bi morala, včasih ugotovijo šele ob prihodu v zdravstveni dom. Eden od bralcev je opazil tudi, da ambulanta družinske medicine, ki jo obiskuje, ob petkih skorajda ni več dosegljiva. V takih primerih se bolniki obračajo na ambulante, ki so jih v zavodih določili za nadomeščanje odsotnih kolegov, toda po opažanju sogovornikov jih je zaradi dodatne gneče težko priklicati. Drugi bralec pa je omenil, da njegova ambulanta ne zagotavlja več toliko popoldanskih ur, kot jih je še do nedavna. To pa je skrajno neprijetno za ljudi, ki hodijo v službo in se z delodajalcem težko dogovorijo za odsotnost sredi dopoldneva.
Od pošiljanja na urgenco do zapiranja pred praznikom
Podobno sliko kažejo tudi pritožbe pacientov. Na ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja se je obrnil gospod, ki je potreboval kisik. V zdravstvenem domu, ki ga obiskuje, že pozno dopoldne ni bilo več osebja, ki bi ga oskrbelo. Poslali so ga na urgenco.
Pacienti se večkrat pritožijo tudi zaradi neprestanih sprememb urnikov ambulant, nam je potrdil Sušelj. V enem od teh primerov so se objavljeni urniki spreminjali praktično iz dneva v dan. »Ko je pacient odšel v zdravstveni dom ob uri, ko bi morala biti glede na zadnje obvestilo zdravnica prisotna, je na oglasni deski pisalo, da je tisti dan ni in da bo delala naslednji dan.«
Nekateri pacienti so se v zdravstvene domove zaman odpravili tudi po dvakrat ali trikrat, Sušelj pa je naletel tudi na primer, ko so bile pri enem od zasebnikov s koncesijo dan pred 8. februarjem zaprte vse ambulante družinske medicine. Zastopnik pacientovih pravic je jasen: prebivalci morajo imeti dostop tudi do obiskov zdravnika v ambulanti, ne le do stikov na daljavo. Včasih lahko zdravnik že ob vstopu bolnika skozi vrata opazi spremembe, ki jih posameznik pri sebi ni zaznal, je ponazoril. Stalno spreminjanje dejanskih urnikov, ki odstopajo od vnaprej zapisanih, po besedah zastopnika ni sprejemljivo. »Pacienti na odpiranje ambulant ne morejo čakati kar pri kljuki vrat,« je poudaril Sušelj.
ZZZS za dosledno
elektronsko beleženje
»Največkrat gre za kršitve v večernih urah ali ob petkih popoldne,« ugotavljajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Nadzore nad spoštovanjem ordinacijskega časa izvajajo občasno, so pojasnili, sicer pa glede tega ne prejmejo veliko pritožb. Spomnili so še, da je za organizacijo dela odgovorno vodstvo izvajalcev, torej zdravstvenih domov ali koncesionarjev. »Verjetno bi lahko nekaj spremenili že z uvedbo elektronskega beleženja delovnega časa pri izvajalcih, ki tega še nimajo,« menijo na ZZZS. Na tak način bi v zdravstvenih zavodih namreč lažje nadzirali, ali so zaposleni dejansko prisotni.
ZZZS lahko zdravstveni dom ali koncesionarja ob odstopanjih opozori, ob neupoštevanju ordinacijskega časa pa mu lahko naloži pogodbeno kazen 400 evrov. Lani so odmerili za 15.200 evrov tovrstnih kazni. Pri krčenju popoldanskih urnikov gre lahko po drugi strani za dogovore med zdravstvenimi domovi in koncesionarji ter občinami. Čeprav bi morala biti najmanj petina ordinacijskega časa zagotovljena od 16. ure dalje, so možne tudi izjeme. Na pobude o ukinjanju popoldanskih urnikov se lokalne skupnosti odzivajo zelo različno, opažajo na ZZZS. V nekaterih okoljih takih sprememb ne odobravajo, so pojasnili, v drugih, na primer v Ljubljani, Kranju in Celju, pa pogosteje odobrijo izjeme.
»Tako se zgodi, če ni dovolj nadzora«
Nadzorov nad spoštovanjem ordinacijskega časa bi moralo biti več, meni Nevenka Lekše, ki je članica skupščine ZZZS iz vrst zavarovancev. »Iz vsega, kar se dogaja v zdravstvu, je mogoče razbrati, da se krize lomijo na plečih pacientov,« je bila kritična sogovornica. Na skupščini so lani razpravljali predvsem o neodzivanju na telefonske klice, je spomnila, kar je privedlo do sklepa, da se morajo zaposleni v ambulantah na klice javljati v celotnem ordinacijskem času. Kljub temu pa nekatere ambulante še vedno objavljajo podatek, da lahko pacienti kličejo le po nekaj ur na dan. »Tako se zgodi, če ni dovolj nadzora. Nisem posebno velika privrženka sankcij, a je v tem trenutku težko reči, kaj bi lahko izvajalce še prepričalo, da upoštevajo pravila igre,« je dejala Nevenka Lekše.
Da se bolniki zaradi neupoštevanja ordinacijskega časa redko pritožijo, je odraz širših razmer v osnovnem zdravstvu, meni Lekšetova. Prebivalci se namreč bojijo, da bodo v prihodnje še težje dostopali do zdravnikov. Po oceni Nevenke Lekše bi bilo prav, da zdravniške organizacije svoje člane pozovejo, naj si v teh kriznih časih v zdravstvu prizadevajo za ustrezen dostop pacientov do oskrbe.
