Bralci nam večkrat omenijo, da se pri odločanju o bolniških odsotnostih pojavljajo zelo različne prakse. Ponekod se o tem dosledno dogovarjajo z zdravniki, drugje so odločitve o krajših bolniških staležih po njihovem opažanju v rokah medicinskih sester. Z zdravnikom v takih primerih sploh ne pridejo v neposredni stik, so nam pojasnili.
Ponekod so se prenosu zoperstavili
Lani sprejeta interventna zakonodaja je med drugim predvidela, da lahko izbrani osebni zdravnik na medicinsko sestro prenese nekatera od svojih pooblastil. Ta možnost je med drugim na voljo pri izdaji potrdila o upravičeni odsotnosti zaradi bolezni, nege ali spremstva do največ treh koledarskih dni. Številne dileme v tem primeru še vedno niso zadovoljivo razrešene, opozarjajo v vrstah zaposlenih v zdravstveni negi. Za zdaj so še neznane podrobnosti prenosa kompetenc z zdravnikov na drugo osebje, ki se obeta s kadrovskimi okrepitvami osnovnega zdravstva. V prihodnje bo v vsaki ambulanti diplomirana medicinska sestra delala polni delovni čas, je razvidno iz usmeritev zdravstvenega resorja za leti 2024 in 2025; zdaj pokriva po dve ambulanti.
V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije so medicinske sestre pred dobrim letom pozvali, naj dodatnih pooblastil ne prevzemajo, dokler ne bo sprejeto uradno stališče stroke zdravstvene nege in dokler ne bo ustrezno rešeno tudi vprašanje vrednotenja dodatnih obremenitev. »Enostransko prenašanje pooblastil prinaša težave,« še vedno vztraja predsednica sindikata Slavica Mencingar. Na sindikat so se sicer obračali le posamezni člani, ki so se v svojem delovnem okolju srečali s tovrstnimi zahtevami, je pojasnila, a so se jim ti zdravstveni delavci tudi uspešno zoperstavili.
Delovna mesta medicinskih sester v osnovnem zdravstvu so za zdaj slabo vrednotena, dodaja Slavica Mencingar. Obenem je število medicinskih sester omejeno. Sprememb, ki se obetajo v osnovnem zdravstvu, se je treba zato lotiti premišljeno, ugotavlja predsednica sindikata.
Del pacientov k zdravniku, del k medicinski sestri?
Uradni prenosi pooblastil so redki, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ob 1.836.012 bolniških listov, ki so bili izdani letos, so jih medicinske sestre podpisale le 85. Da bi bil prenos pooblastil uspešen, bi se morali po oceni ZZZS o tem dogovoriti obe poklicni skupini, torej zdravniki in medicinske sestre. Kdaj je potrebno dodatno usposabljanje ali sprejem strokovnih smernic, se lahko izrečejo v zdravstveni negi. »Predvsem pa bodo potrebne zakonodajne spremembe,« so dodali na ZZZS.
Po oceni ZZZS bi lahko v prihodnosti zdravniki obravnavali le del ljudi, ki obiščejo ambulante družinske medicine. Preostale paciente bi v takem primeru sprejele diplomirane medicinske sestre. Da bi tej poklicni skupini ostalo več časa za paciente, pa bo treba racionalizirati in digitalizirati naloge, ki jih imajo v okviru referenčnih ambulant, ugotavljajo na ZZZS. Ko bi vse to uredili, bi imeli tudi zdravniki več časa za poglobljeno obravnavo pacientov, pričakujejo. Nekatere storitve, za katere bi bolniki sicer dobili napotnico, pa bi lahko tako zagotovili že v osnovnem zdravstvu.
Spremembe mogoče,
a ne na vrat na nos
Tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije nimajo informacij, ki bi kazale na množično prevzemanje pooblastil na podlagi lanske interventne zakonodaje. »Če se v posameznih okoljih to kljub vsemu dogaja, kolegice pooblastila prevzemajo na lastno odgovornost. Sami smo že povedali, da brez dodatnega usposabljanja na take spremembe ne pristajamo,« je dejala predsednica zbornice Monika Ažman. To ne pomeni, da medicinske sestre ne bi mogle prevzeti dodatnih nalog, je poudarila, a bi bilo to nesmotrno početi na vrat na nos in brez zadostnega usposabljanja. Med drugim bo treba uvesti specializacijo za področje kroničnih nenalezljivih bolezni v zdravstveni negi, ugotavlja sogovornica.
Po njeni oceni za zdaj ni prav verjetno, da bi se medicinske sestre, ki delajo v bolnišnicah, v prihodnje množično odločale za prehod v ambulante družinske medicine. So pa ta delovna mesta zanimivejša za mlade, ki šele vstopajo na trg delovne sile. Če ne bodo dovolj dobro usposobljeni, se bodo ne nazadnje bali prevzemati dodatno odgovornost, je izpostavila Monika Ažman.
