Pacienti zdravstvenih domov večkrat opazijo, da je prenehala delovati ta ali ona specialistična ambulanta. Nadomeščanje upokojitev in drugih odhodov ni samoumevno, oblasti pa so začele razmišljati o selitvi specialističnih ambulant zdravstvenih domov v bolnišnice. To možnost izpostavlja tudi letos sprejeti nacionalni načrt za zdravstvo do leta 2035. Bolnišnice bi del storitev opravljale v dislociranih ambulantah v manjših krajih, je predvidel. V zdravstvenih domovih opozarjajo, da imajo specialistične ambulante, ki delujejo pri njih, prednosti in da se jim ni smiselno kar počez odpovedati.
Ljubljana: ključni problem drugje kot v lokaciji
V Zdravstvenem domu Ljubljana načrtujejo širitev nekaterih dejavnosti, tak primer je fizikalna in rehabilitacijska medicina. Podali so tudi vlogo za prenos programa diabetologije. Posameznih programov, na primer pnevmologije, zaradi kadrovskih omejitev po drugi strani začasno ne opravljajo. V primeru specialistične ambulante za bolezni srca in ožilja trenutno deluje ambulanta za otroke in mladostnike, pri ambulanti za odrasle pa računajo na zdravnika, ki končuje specializacijo. Med ambulantami, ki so že na voljo, so na primer specialistična ambulanta za očesne bolezni, antikoagulacijska ambulanta in ambulanta za sladkorno bolezen.
Morebitnim spremembam se bodo prilagodili, napovedujejo v ljubljanskem zdravstvenem domu, opozarjajo pa, da ključni problem ni lokacija, temveč neenakovredno financiranje. »Za bolje plačane programe je interes velik, slabše ovrednoteni programi pa se opuščajo – ne glede na to, ali potekajo v zdravstvenih domovih ali bolnišnicah,« je razmere opisala strokovna direktorica zdravstvenega doma Ljubljana Eva Vodnik. To se po njenem opažanju jasno kaže pri ambulantah za bolezni dojk. Enake storitve so v tem primeru na višjih ravneh zdravstva bolje plačane, kar lahko zmanjšuje področno dostopnost, ugotavlja. »Tako zaradi sistemskih pomanjkljivosti ženske ostajajo brez osnovne diagnostike,« je kritična. V Zdravstvenem domu Ljubljana letno opravijo približno 12.000 pregledov in odkrijejo okoli 150 karcinomov dojk. Na mestu je torej vprašanje, ali bi bilo dejavnost v tem obsegu sploh mogoče prenesti drugam. Po drugi strani bi bilo pri manjših programih, kot je pnevmologija, združevanje lahko smiselno, meni Eva Vodnik. Enotne rešitve ni, je prepričana, možne so zgolj premišljene odločitve za posamezna področja.
Jesenice: selili so ortopedske ambulante
V Osnovnem zdravstvu Gorenjske so letos obveščali o selitvi ortopedskih ambulant v blejskem in tržiškem zdravstvenem domu v jeseniško splošno bolnišnico. Sodelovanje med javnimi zdravstvenimi zavodi zaradi zakonskih sprememb v tem primeru ni več mogoče, so izpostavili. »Pogodbe z zdravstvenimi delavci, v tem primeru zdravniki specialisti, lahko sklepamo samo neposredno z njimi prek podjemne pogodbe ali v okviru delne redne zaposlitve,« so dodali. Bolnišnični ortopedi za to niso bili zainteresirani, so nam pojasnili v zavodu, ki združuje več zdravstvenih domov. Med specialističnimi dejavnostmi, ki pri njih delujejo, so pnevmologija, antikoagulantna dejavnost, okulistika in dermatologija. Nove ambulante oziroma dejavnosti bodo uvajali, če bodo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje priznali ustrezen program in če jim bo na trgu dela uspelo pridobiti ustrezne specialiste, so napovedali.
Prenos specialistične ambulantne dejavnosti na bolnišnice z dislociranimi ambulantami v manjših krajih bi bila za paciente nasprotno slaba možnost, so posvarili. »Bolnišnice ne bodo zainteresirane za izvajanje specialističnih dejavnosti zunaj bolnišnic, tako se je že zgodilo z ortopedijo v ZD Bled in ZD Tržič,« so ocenili. Če se bodo specialistične dejavnosti selile v bolnišnice, bomo v osnovnem zdravstvu obenem primorani krčiti dejavnosti rentgena in laboratorija, so opozorili. »Dolgoročno zdravstveni domovi tudi ne bodo zmogli nositi finančnih bremen nakupa dragih rentgenskih aparatov, ki ne bodo dovolj izkoriščeni,« menijo v Osnovnem zdravstvu Gorenjske.