V zadnjih tednih nas je več bralcev opozorilo, da za navezovanje stika z ambulantami v osnovnem zdravstvu znova porabijo nesorazmerno veliko časa. Med praksami, ki so jih izkusili, je bilo odzivanje na telefonske klice le ob določenih urah, kar jim je osebje pojasnjevalo s preobremenjenostjo zaradi administrativnih opravil. V posameznih ambulantah so glede na izkušnje bralcev vztrajali pri zgolj telefonski ali osebni komunikaciji, tako da na elektronsko pošto niso odgovarjali, ponekod pa so od njih pričakovali uporabo spletnih aplikacij, ki so jih v zavodih namenili stikom s pacienti. Bralci se ob tem sprašujejo, kaj lahko bolniki sploh storijo, kadar v ambulantah pravila krojijo po svoje.
Šteli so, da se niso opravičili
»Po obdobju covida so komunikacije s pacienti močno pristrižene. Ponekod je težko priti celo do osnovnih informacij,« opaža Marjan Sušelj, ljubljanski zastopnik pacientovih pravic. Nanj se je obrnilo tudi več bolnikov, ki zaradi utemeljenih razlogov niso mogli priti na pregled ob dogovorjeni uri in so se želeli še pravočasno opravičiti, a niso mogli navezati stika. V zdravstvu so jih kasneje obravnavali, kot da bi zamudili brez opravičila. Po oceni Sušlja bi lahko marsikaj izboljšali že z boljšo organizacijo pri sprejemanju telefonskih klicev, minimalne standarde komunikacije v javnem zdravstvu pa bo hkrati treba vzpostaviti na ravni celotne države.
Da le stežka navezujejo stike z ambulantami, so prebivalci Slovenije opozarjali zlasti med pandemijo covida-19. Takratno dogajanje je bilo povezano s prevlado telefonskih posvetov in množičnim naročanjem na testiranje za covid, a se je pri komunikaciji s pacienti marsikje zatikalo tudi po vračanju k pregledom v »živo«. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik se je februarja obrnil na tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Izpostavil je, da se je nedostopnost ambulant družinske medicine še povečala ob uvajanju novih oblik naročanja prek spletnih aplikacij. »Prikrita doktrina omejevanja dostopa do čakalnic za tiste, ki potrebujejo zdravnika, je nesprejemljiva,« je poudaril. Nedopustno je, da bolni ljudje pogosto ne morejo priti neposredno do zdravnika, je Lobnik znova opozoril konec avgusta.
Da ne gre le za redke ekscese, je potrdil letošnji izredni nadzor zdravstvenega inšpektorata. Med 28. februarjem in 31. marcem so ga inšpektorji opravili v ambulantah družinske medicine, pri tem pa jih je med drugim zanimalo, ali pacientom telefonsko naročanje omogočajo v celotnem ordinacijskem času. Preverjali so tudi, ali so pacientom na voljo vse oblike naročanja. Ob neskladjih z zakonodajo, ki so jih ugotovili pri kar 78 odstotkih zajetih izvajalcev, so izrekli le opozorila. Na inšpektoratu trenutno napovedujejo, da bodo tovrsten nadzor ponovili. Ob kršitvi zakona o pacientovih pravicah lahko v tem primeru pravni osebi izrečejo globo, ki znaša od 400 do 4100 evrov, so pojasnili. Za odgovorno osebo pravne osebe so predvidene globe v višini od 100 do 1000 evrov, samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, pa lahko odmerijo globo v višini od 400 do 2100 evrov.
Kdo bi moral storiti več
Zdravstvene zavode so na ministrstvu za zdravje prejšnji teden z dopisom znova pozvali, naj zagotavljajo primerno dostopnost, učinkovitost komuniciranja pa nameravajo dodatno preveriti skupaj z izvajalci zdravljenj. Prebivalcem, ki pri tem naletijo na težave, svetujejo, naj se obrnejo na enega od zastopnikov pacientovih pravic. Spomnili so še, da se ambulantam družinske medicine obetajo okrepitve, ki bi lahko olajšale komunikacijo. Diplomirana medicinska sestra, ki je doslej pokrivala po dve ambulanti, bo glede na aktualne načrte v posamezni ambulanti prisotna ves ordinacijski čas.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po drugi strani ocenjujejo, da bi morale poleg zdravstvenega inšpektorata in zastopnikov pacientovih pravic aktivnejšo vlogo pri urejanju komunikacije prevzeti občine. Kot ustanoviteljice zdravstvenih domov bi lahko poskrbele za ustreznejšo dostopnost, menijo na ZZZS. Po njihovem opažanju bi lahko več storili tudi sveti zavodov. Na ZZZS so v preteklosti sicer tudi sami preverjali odzivnost ambulant. Nazadnje so to storili aprila: na enega od štirih klicev se je takrat odzvalo (ali pa vrnilo klic) 94 odstotkov ambulant, ki so jih zajeli in so v času klicev tudi dejansko delovale.
