Nekateri od pacientov, ki so se zaradi prestavljanja datumov zdravljenja obrnili na ljubljansko zastopnico pacientovih pravic Dušo Hlade Zore, so za spremembo izvedeli tik pred zdajci. V stiski so se znašli že zaradi skrbi, da se bo njihovo zdravje dodatno poslabšalo. Posebno velike težave pa jim povzročajo zamiki pri operacijah, ki jim sledi daljša bolniška odsotnost, saj jim to otežuje načrtovanje delovnih obveznosti. Taki preobrati so mučni tudi za starejše prebivalce, ki se pred operacijo dogovarjajo za pomoč po vrnitvi v domače okolje. »Pacientka je že prišla v bolnišnico in imela pregled. Zvečer pa so ji povedali, da operacije ne bo, in jo poslali domov,« je Hlade-Zoretova povzela eno od tovrstnih izkušenj.
Tudi leto po napovedanem datumu
V bolnišnicah pacientom v takih primerih včasih povedo, da morajo operacijo prestaviti zaradi odsotnosti zaposlenih, včasih pa jim vzroka za spremembo sploh ne razkrijejo. Da se občasno zgodi kaj nepredvidenega, je mogoče razumeti, ugotavlja sogovornica, toda taki preobrati so po njenem opažanju daleč prepogosti. Bolnišnice morajo, kadar je to le mogoče, poiskati zamenjavo za odsotnega zaposlenega, je poudarila. »Ob pomanjkanju kadra je treba razumeti tudi zdravstvene zavode. A vseeno bi bilo treba poskrbeti, da se taki dogodki ne bi kopičili,« še ugotavlja zastopnica pacientovih pravic.
Marsikdaj se zgodi tudi, da pacienti dobijo okvirni termin, a zaman čakajo na natančnejše obvestilo, ko se datum približuje. »Včasih se izkaže, da bodo na vrsti šele leto kasneje,« je povzela pripovedi bolnikov, ki so se zbali, da so nanje pozabili. Večina bolnikov je v takih primerih uvrščena na čakalne sezname, a čakati morajo dlje od prvotnih napovedi. V sicer redkih primerih bolnikov po oddani napotnici na seznamih sploh ni bilo. Po oceni Duše Hlade Zore bi bilo smiselno, da izvajalci zdravljenj v primerih, ko se okvirnega termina ne morejo držati, pacienta o tem pravočasno obvestijo. »Ljudje se želijo pred zdravljenjem ustrezno pripraviti,« je opozorila.
Od neuvrščenih pacientov do neskladij pri čakalnih dobah
Skrb zbujajočo sliko kaže tudi poročilo zdravstvenega inšpektorata za lansko leto, ki med gradivi še čaka na vladno obravnavo. Pri več kot tretjini izvajalcev v zdravstvu, ki so jih vzeli pod drobnogled, so na inšpektoratu ugotovili neskladja z vidika resničnosti in ažurnosti podatkov o čakalni dobi. Pri več kot vsakem petem pa so zaznali neskladnost pri zagotavljanju terminov za storitve, pri katerih je čakalna doba krajša od štirih mesecev. Ob takih čakalnih dobah bi morali v zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih določiti datum in uro zdravljenja; kadar je čakalna doba daljša, pa morajo napovedati vsaj okvirni termin. Inšpektorji so naleteli tudi na 397 primerov, ko pacienti niso bili uvrščeni na čakalne sezname za storitev, na katero so jih v zdravstvu napotili.
Na podlagi nadzora po zakonu o pacientovih pravicah so na zdravstvenem inšpektoratu lani izdali 225 opozoril za storjeni prekršek, 210 upravnih opozoril, 28 upravnih odločb in dva sklepa o denarni kazni. Na njihova pojasnila, komu so naložili denarno kazen in kakšne so bile v tem primeru kršitve, še čakamo. Skoraj polovica pregledov zdravstvenega inšpektorata je bila lani sicer povezana s covidom-19. Inšpektorat izpostavlja tudi napako, zaradi katere so lani začasno izginili podatki o mnogih vpisanih pacientih. Nadzorov tako niso opravili povsod, kjer so jih načrtovali. Na področju pacientovih pravic so inšpektorji lani opravili 729 pregledov. To je več kot leto poprej, ko je bilo tovrstnih inšpekcijskih pregledov 405, še vedno pa jih je bilo občutno manj kot pred pandemijo. V zadnjem predpandemskem letu 2019 je bilo inšpekcijskih pregledov na področju pacientovih pravic na primer 1906, leta 2018 pa 1305.
