Spletno orodje parlameter, ki z analizo glasovanja v državnem zboru in prepisi govorov ponuja vpogled v delo poslancev, je po prenovitvi ponovno na voljo. Funkcija demokratičnega pripomočka je jasna: omogoča lažji vpogled v delo izvoljenih predstavnikov. Prerez podatkov ob koncu aktualnega sklica kaže, kako je koaliciji strank SDS, NSi in Konkretno ob pomoči uradno opozicijskih DeSUS in SNS uspelo prikrmariti do konca mandata kljub negotovi večini 46 poslanskih glasov. Z disciplino, s prisotnostjo in z enotnim glasovanjem poslanskih skupin.
Bivši SMC konkretno discipliniran
Z največjo prisotnostjo na glasovanjih v DZ se lahko pohvalijo v poslanski skupini stranke Konkretno (95 odstotkov), sledita ji SDS (94 odstotkov) in NSi (93 odstotkov). V opoziciji oziroma med strankami KUL so bili najbolj navzoči v LMŠ (93 odstotkov), Levici (88 odstotkov) in SD (86 odstotkov). Po prisotnosti izstopajo tudi stranka DeSUS in manjšinska poslanca, največkrat pa so manjkali v SAB, kjer so izpustili petino glasovanj. Trend potrjujejo tudi podatki marčevske redne seje državnega zbora: V NSi niso manjkali na nobenem glasovanju, v stranki Konkretno so bili prisotni 99-odstotno, v SDS in SNS 92-odstotno, na opozicijski strani pa so bili najmanj prisotni v vrstah SD, kjer so izpustili 27 odstotkov odločanj. Med poslanci je bila najdoslednejša Mojca Škrinjar (SDS), ki ni zamudila nobenega glasovanja.
O razlogih za uspešnost koalicije v visečem parlamentu, kjer preizkušenj ni manjkalo, govorijo tudi podatki o usklajenosti pri odločanju. Največ discipline so znova pokazali v stranki Konkretno, kjer je bila poslanska skupina neenotna zgolj v 6,7 odstotka primerov. S 7,8 in 9,9 odstotka ji sledita NSi in SDS. Primerjalno gledano so si precej več svobode pri glasovanju vzeli v SD in SAB, kjer so neusklajeno glasovali v 18,6 in 20,7 odstotka primerov. Po neujemanju s poslansko skupino pri glasovanju poslancev najbolj izstopajo Alenka Bratušek (SAB), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) in Samo Bevk iz stranke SD. Prav Socialni demokrati so v aktualnem sklicu pripravili največ poslanskih vprašanj in pobud (1530), pri čemer je z naskokom v ospredju njihov poslanec Franc Trček (934). Po aktivnosti oziroma po številu izgovorjenih besed, zložil jih je več kot 564.000, je na prvem mestu Miha Kordiš iz Levice.
Glasov na odborih DZ ne zbira
Podatki torej kažejo izjemno enotnost po strankarski liniji na strani koalicije in več odstopanja pri strankah SD, LMŠ, SAB in Levica, ki so skupaj z nepovezanimi poslanci večkrat posegle po obstrukcijah sej in glasovanj.
Parlameter, ki ga že vse od leta 2016 ponuja nevladna organizacija Danes je nov dan, zagotavlja hiter, pregleden in analitičen vpogled v delo državnega zbora, a politiki, ki sicer rada govori o transparentnosti, za to orodje očitno ni mar, čeprav k temu precej pripomore. Uradna spletna stran državnega zbora namreč ne premore podobne funkcionalnosti in preglednosti podatkov. Razne primerjave in izluščke je recimo možno z vsega nekaj kliki vgraditi v članke, poleg koristnosti za državljane pa ima parlameter velik potencial tudi za delo novinarjev in raziskovalcev.
Orodje, ki je na voljo brezplačno, v odprtokodni obliki, uporabljajo tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in do nedavnega v Ukrajini, po novem pa lahko z njim spremljate delo ljubljanskega mestnega sveta. V prihodnjih mesecih bodo na enak način, kot smo že poročali, delo občinskih svetov približali tudi občanom Ajdovščine, Lendave in Hrastnika. Pri Danes je nov dan si želijo, da bi zgledu sledile tudi druge občine. Ob tem kaže spomniti še na dve pomanjkljivosti. Pri maratonskih sejah se še vedno zgodi, da so podatki o tem, kako so glasovali posamezni poslanci, na voljo šele naslednji dan. In še pomembneje – državni zbor še vedno ne zbira podatkov o tem, kako so glasovali poslanci na odborih.
