Po navedbah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Robert Šumi, je bil Gen-I edini proračunski uporabnik ali državna družba, ki je vložila takšno pobudo.
Kaj prinaša nova različica aplikacije Erar?
Erar je javna aplikacija, ki omogoča vpogled v porabo javnega denarja. Do zdaj je razkrivala, s katerimi podjetji poslujejo proračunski uporabniki, koliko denarja občine in državne institucije nakažejo posameznim podjetjem in druge finančne tokove.
Prenovljena verzija, ki jo pripravlja KPK, bo omogočala vpogled v nakazila fizičnim osebam in transakcije v tujino od 1. septembra 2024 dalje. Objavljeni bodo posli, ki presegajo mesečno bruto plačo predsednika republike (trenutno okoli 6.700 evrov bruto), kar vključuje donacije, sponzorstva, svetovalne pogodbe in avtorske honorarje.
KPK je sprva napovedala izid aplikacije januarja, vendar se je ta zamaknil na marec zaradi dodatnih varnostnih in tehničnih izboljšav.
Zakaj je Gen-I poskušal blokirati aplikacijo?
V Gen-I trdijo, da KPK preširoko razlaga pravni okvir, kar bi lahko pomenilo, da bi aplikacija javno razkrila tudi plače zaposlenih, ki niso člani organov upravljanja, piše portal N1.
"Predmet javne objave bi lahko bili celo podatki o prejemnikih in transakcijah (vključno s plačami) zaposlenih v gospodarskih družbah v večinski ali pod prevladujočim vplivom države, ki niso člani organov vodenja ali nadzora in katerih prihodki ne sodijo v okvir informacij javnega značaja," so v Gen-I pojasnili za portal, kjer so razkrili zgodbo o poskusu oviranja Erarja.
Podjetje se torej boji, da bi plače določenih zaposlenih, ki presegajo znesek 6.700 evrov bruto mesečno, postale javne.
KPK: Skrb Gen-I je neutemeljena, plače zaposlenih ne bodo javno dostopne
Kljub pomislekom Gen-I Komisija za preprečevanje korupcije zagotavlja, da aplikacija ne bo razkrivala podatkov o plačah zaposlenih. '' Ti podatki ne bodo prikazani, saj gre za zaposlene v družbah v 100-odstotni državni lasti (torej ne za posrednega ali neposrednega proračunske uprabnika), podatke o njihovih plačah pa prejemamo anonimizirane,'' so na KPK odgovorili za Dnevnik.
Gen-I ni pojasnil, zakaj so edini proračunski uporabnik ali državna družba, ki je skušala ustaviti prenovo Erarja. V podjetju so zgolj potrdili, da so prejeli odgovor KPK, vendar ga ne želijo komentirati.
Ustavno sodišče zavrnilo zadržanje izvajanja zakona
Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Gen-I za zadržanje izvajanja zakona, s katerim so želeli začasno preprečiti širšo objavo transakcij v Erarju.
Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s sklicevanjem na 39. člen zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da lahko sodišče zadrži izvrševanje zakona le, če bi zaradi njegove uporabe lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
Pod sklep o zavrnitvi predloga Gen-I se je podpisal predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, odločitev pa je bila sprejeta soglasno.
Čeprav je ustavno sodišče zavrnilo začasno zadržanje izvajanja zakona, ustavna presoja še ni zaključena.
To pomeni, da bo sodišče še vedno obravnavalo glavno vsebino pobude Gen-I, do takrat pa ostaja v veljavi trenutna zakonodaja, kar pomeni, da naj bi prenovljena aplikacija Erar izšla marca, kot je načrtovala KPK.
Bo javnost izvedela, zakaj je Gen-I plačeval Vesno Vuković?
Načeloma kljub poglobljenemu delovanju Erarja ne. Gen-I pod vodstvom Roberta Goloba je 103 tisoč evrov vredno pogodbo s podjetjem SEE M. & C nekdanje novinarke in prav tako že nekdanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković sklenil že leta 2019. Gen-I ob podpisu pogodb in aneksov ni bil v pretežni lasti države, zato, je za Siol pojasnila informacijska pooblaščenka, javnost ne more izvedeti za razloge za nakazila.
