Obveznice veljajo za varno naložbo, saj za izplačilo jamči država, alternativa varčevanju na banki pa so predvsem zaradi ponujene 3,4-odstotne obrestne mere, kar je več, kot trenutno ponujajo banke za depozite. Hkrati se bodo obresti iz obveznic pri plačilu dohodnine obravnavale enako kot obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah. To pomeni, da do višine 1000 evrov ne bodo obdavčene, nad tem zneskom pa se plača dohodnina po stopnji 25 odstotkov.
Kdor se želi izogniti plačilu obresti, lahko torej vloži največ slabih 29.500 evrov. Po drugi strani pa vplačilo obveznic s seboj prinaša tudi stroške trgovalnih računov, provizij borznih posrednikov in davke, ki znižujejo končne donose. Najnižji znesek vpisa bo 1000 evrov, najvišji pa 100.000, pri čemer lahko v primeru presežnega vpisa vlagatelj dobi manjše število obveznic od vpisanega zneska, vendar ne za manj kot 1000 evrov.
Ročnost obveznic je tri leta, kar pomeni, da bo kupec trikrat prejel izplačane obresti in na koncu dobil povrnjeno tudi glavnico. Že pred zapadlostjo pa bo obveznice lahko po tržni ceni na borzi tudi prodal.
Za nakup obveznic mora imeti vlagatelj trgovalni račun, ki ga lahko odpre pri enem od petih ponudnikov, s katerimi je ministrstvo za finance sklenilo pogodbo (NLB, Nova KBM, BKS Bank, SKB in Ilirika). Preko izbranega distributerja bo vlagatelj izvedel tudi celoten postopek vpisa obveznic.
Stroški glede na višino vplačila od 9,6 do 53 evrov
Vsi distributerji so v dogovoru z ministrstvom svoje stroške znižali z namenom večje dostopnosti. V osnovi so stroški sestavljeni iz stroškov banke oziroma borznoposredniške družbe in stroškov Centralne klirinško depotne družbe (KDD).
Primerjava kaže, da se stroški med ponudniki nekoliko razlikujejo. BKS, Ilirika in NLB stroške zaračunajo glede na način komunikacije in poslovanja: ali gre za elektronsko ali klasično. Pri elektronskem so letni stroški nadomestila za vodenje računa polovico nižji kot pri klasičnem. Tem stroškom je treba prišteti še stroške KDD: enkratni nadomestili se zaračunata za odprtje trgovalnega računa in za vpis obveznic na trgovalni račun (samo prvo leto), letno pa se plačuje še tako imenovana ležarina in pri Iliriki še vodenje računa.
Pri SKB banki stroški banke niso fiksni, pač pa glede na višino vložka zaračunavajo tudi ležarino in izplačilo kuponov. SKB med stroški KDD tako kot Ilirika zaračunava tudi letno nadomestilo za vodenje računa, ki ne glede na višino vložka znaša 4,8 evra. Primerjalno so tako stroški pri SKB banki najvišji.
Nekoliko drugače je pri NKBM, kjer banka glede na višino vložka zaračunava le ležarino, ki pri vložku 1000 evrov znaša samo 7,08 evra (kar je najmanj med vsemi ponudniki), medtem ko so pri višjih vložkih stroški primerljivi z ostalimi bankami. Poleg tega ima pri NKBM vlagatelj samo še strošek KDD za prenos vrednostnih papirjev na trgovalni račun. Nova KBM ne zaračuna stroškov odprtja in vodenja trgovalnega računa, odpove se tudi stroškom, povezanim s korporacijskimi dejanji.
K tem stroškom je treba ponekod prišteti še stroške zaprtja trgovalnega računa.
Vlagatelji lahko torej pričakujejo, da bodo stroški distributerjev in KDD pri 1000 evrih vložka obresti v povprečju znižali za 20 evrov, pri 10.000 evrih za 23 evrov, pri 50.000 evrih vložka pa za 31 evrov.
Na kakšen zaslužek torej lahko računajo? Pri 1000 evrih vložka bo ta po našem okvirnem izračunu znašal 14 evrov, kar pomeni skromno 1,4-odstotno donosnost, pri 10.000 evrih vložka bo zaslužek skoraj 320 evrov letno, v treh letih 960 evrov, kar pomeni, da je donosnost skoraj 3,2-odstotna. Pri vložku 50.000 evrov pa bo obresti poleg stroškov treba zmanjšati tudi za davke. Glede na to, da bi letno zaslužili 1700 evrov obresti, bi država pobrala četrtino od 700 evrov obresti. (Kot rečeno, obresti ne bodo obdavčene do višine 1000 evrov.) Na koncu bi tako ostalo slabih 1500 evrov obresti (v treh letih 4500 evrov), kar pomeni nekaj manj kot triodstotno donosnost. Po mnenju nekaterih finančnih analitikov z nakupom ljudskih obveznic ne bomo obogateli, lahko pa svoje prihranke tako obvarujemo pred inflacijskim razvrednotenjem.
Nekateri že odpirajo
trgovalne račune
Kakšen bo odziv državljanov, bo jasno v prihodnjih dneh. Vpis bo potekal od 1. do 16. februarja. Na SKB banki so nam včeraj povedali, da razen nekaj prejetih vprašanj manjšega števila strank niso zabeležili povečanega odpiranja trgovalnih računov. V NKBM nasprotno opažajo precej zanimanja. Potencialne vlagatelje zanimajo predvsem postopek vpisa in z njim povezani stroški. Tudi na NLB in pri družbi Ilirika so že zaznali nekaj trgovalnih računov, odprtih z namenom nakupa ljudskih obveznic. V NLB verjamejo v uspešnost izdaje, zato so tudi občutno znižali nadomestila in stroške, povezane z imetništvom trgovalnega računa, in s tem zvišali donosnost in posledično privlačnost obveznic za potencialne vlagatelje. »Pričakujemo, da bo vpis višji od celotne izdaje obveznic v vrednosti 250 milijonov evrov,« pa pravijo v Iliriki.
