Poleg tretnutno še treh javnih univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem je v Sloveniji mogoče študirati tudi na petih zasebnih univerzah, in sicer na Univerzi Alma Mater Europaea, Univerzi v Novi Gorici, Univerzi v Novem mestu, na Novi univerzi in na Evro-sredozemski univerzi (EMUNI). Hkrati plačljih plačljiv študij omogoča tudi nekaj deset samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol.
Cene plačljivih programov med 2000 in slabimi 9000 evri
Na Univerzi Alma Mater Europaea je denimo mogoče študirati arhivistiko, fizioterapijo, humanistične znanosti, ples, socialno gerontologijo in druge študijske programe na dodiplomskem in magistrskeg študiju. Najcenejša šolnina je 2600 evrov, najdražja pa okoli 6000 evrov.
Nova univerza pa ponuja predvsem študijske programe s področja prava, evropskih študij in javne uprave. Med študijskimi programi na zasebnih samostojnih visokošolskih zavodih so pogosti tudi programi s področja zdravstva, podjetništva, menedžmenta in novih tehnologij. Šolnine se začnejo pri dveh tisočakih.
Med najdražjimi študijskimi programi na akreditiranih zasebnih visokošolskih zavodih je doktorski program projektni management na Univerzi Alma Mater Europaea, saj en letnik študija stane 8600 evrov. Na isti univerzi bodo študenti za letnik dodiplomskega študija fizioterapije denimo odšteli 4300 evrov.
Na Fakulteti za podjetništvo GEA College letnik študija podjetništva in digitalnega marketinga stane nekaj manj kot 4000 evrov, cena letnika študija na podobnem študijskem programu menedžmenta oziroma marketinga na Fakulteti DOBA pa znaša 3250 evrov. Cene podiplomskih zasebnih študijev pa dosegajo tudi bistveno višje številke.
Zasebni zavodi z brezplačnim programom
Nekateri zasebni visokošolski zavodi, ki jim je država podelila koncesijo, sicer izvajajo tudi brezplačne študijske programe. Na področje koncesij je posegel tudi novi zakon o visokem šolstvu, ki je začel veljati avgusta letos. Po novem se bodo koncesije namreč podeljevale le, če bo zanje izkazana potreba in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne bo izvajala ali pa se ne bo izvajala v ustreznem obsegu, na primer, če ob pomanjkanju določenih kadrov na trgu javne univerze ne morejo zagotoviti dovolj vpisnih mest oziroma ne izvajajo študijskih programov za določen profil. Obstoječe koncesije bodo tako prenehale oziroma se bodo preoblikovale po daljšem prehodnem obdobju.
Nova javna univerza v Novem mestu
Zakon uvaja tudi nekatere spremembe na področju ustanavljanja novih visokošolskih zavodov. Po novem se bodo kot javni visokošolski zavodi lahko ustanavljale zgolj javne univerze izključno na predlog vlade, ne pa tudi (javni) samostojni visokošolski zavodi.
Vlada je tako nedavno potrdila besedilo vloge za akreditacijo nove javne univerze v Novem mestu, ki bo nastala z združitvijo zasebne Univerze v Novem mestu in drugih visokošolskih zavodov. Zasebni visokošolski zavodi bodo lahko še naprej univerze in tudi samostojni visokošolski zavodi.
