Vlada je izdala uredbo o podelitvi koncesij za opravljanje javne zdravstvene službe na področjih specializirane zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni in zobozdravstvene dejavnosti. V teh primerih gre za tako imenovane nadomestne koncesije, na primer po upokojitvah in drugih odhodih prejšnjih koncesionarjev. Poteza sicer sovpada s spreminjanjem temeljne zdravstvene zakonodaje, ki posega tudi v koncesije. Nekatere dileme, tudi glede koncesij v vmesnem obdobju, ostajajo odprte.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so v mnenju o predlaganih zakonskih spremembah opozorili na odprta vprašanja glede postopkov podelitve in preoblikovanja koncesij, ki se začnejo še pred uveljavitvijo novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njihovi oceni bi bilo treba odgovoriti na vprašanje, po katerih določbah se končajo tovrstni postopki. Pojasniti bi morali vsaj, kaj je z veljavnostjo koncesij, ki so se oziroma se bodo preoblikovale v vmesnem obdobju, so ocenili. Včeraj so nam z ZZZS sporočili, da v postopkih sprejemanja aktualne uredbe o podelitvi koncesij niso sodelovali.
Keber: Razmere bi bilo treba ponovno preveriti
Podeljevanje nadomestnih koncesij je po upokojitvah in drugih odhodih prejšnjih koncesionarjev sprejemljivo, kadar javni zavodi ne zmorejo prevzeti programa, ugotavlja nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. To velja tako za obdobje pred sprejemom kot tudi za čas po sprejetju zakonodaje, o kateri bodo odločali v državnem zboru, je izpostavil. »Vseeno bi bilo treba ponovno preveriti, ali so se v vmesnem času okoliščine spremenile in bi posamezni program lahko prevzel javni zavod,« je opozoril. Z novo zakonodajo se odpirajo možnosti za okrepitev zmogljivosti javnih zavodov, je prepričan Keber. Po njegovih besedah bi se bilo treba vprašati tudi, zakaj je kadrovska slika v javnih zavodih taka, da sami v tem trenutku omenjenih programov ne prevzamejo. V primeru zobozdravstva so razmere tudi odraz odnosa države do tega področja, je ocenil.
Dogajanje pušča vtis naglice, opaža Samo Fakin, ki je bil na čelu zdravstvenega resorja v mandatu Šarčeve vlade. Čeprav gre za nadomestne koncesije, je po Fakinovi oceni malo verjetno, da bi bila izbira trenutka za njihovo urejanje – torej sovpadanje z odločanjem o zakonskih spremembah – naključna. V Sloveniji se je v preteklosti že dogajalo, da se je ekipam v zdravstvenem resorju zelo mudilo s podeljevanjem nekaterih koncesij, je dodal. »Nasploh so bile koncesije v praksi pogosto podeljene na željo posameznih zdravstvenih delavcev oziroma izvajalcev,« je opozoril.
Obeta se razpis
Koncesije, ki se obetajo, zajemajo področja oftalmologije, psihiatrije, interne medicine s pnevmologijo, pediatrične alergologije, klinične psihologije, čeljustne in zobne ortopedije, parodontologije, zobnih bolezni, endodontije in maksilofacialne kirurgije. Ministrstvo za zdravje bo na podlagi uredbe in zakona o zdravstveni dejavnosti pripravilo javni razpis za podelitev novih koncesij, so včeraj napovedali v vladi. »Namen razpisa je zagotoviti dostopnost do zdravstvenih storitev na področjih, kjer javni zdravstveni zavodi teh storitev ne morejo izvajati v zadostnem obsegu,« so dodali.
Javni razpis bo zajel koncesije v skupnem obsegu 6,2 programa za specializirano zdravstveno dejavnost in 6,4 programa za zobozdravstvo. Podelitev ne pomeni širitve programov, za katero bi moralo ministrstvo za zdravje iz proračuna zagotoviti dodatna sredstva, ugotavljajo v vladi, ampak so bile koncesije v teh primerih zaradi različnih razlogov vrnjene.
