Državnozborski odbor za zdravje je včeraj pripravil široko javno razpravo o morebitni ureditvi osebne rabe konoplje, na kateri so mnenja o predlaganem zakonu soočili številni predstavniki vladnih in nevladnih organizacij, strokovne in širše javnosti. Javni posvet so pred morebitnim nadaljevanjem državnozborske obravnave predloga zakona, ki so ga pripravili v Svobodi in Levici, na eni strani narekovali zelo kritični odzivi velike večine strokovne javnosti in javnih institucij, na drugi pa tudi vztrajanje koalicije, da je treba referendumsko voljo ljudi na ustrezen način spraviti v življenje, saj da prohibicija ne deluje.
Predvsem stroka s področja zdravja, prometa ter varnosti in zdravja pri delu je predlagateljem zakona tudi očitala, da so jo pri pripravi predloga povsem prezrli. Njihovo stališče je, da bi bilo zakon najbolje v celoti umakniti. Po neuradnih informacijah ta možnost ni povsem izključena, za zdaj so ga umaknili iz obravnave na decembrski seji.
»Ob nepravem času se pogovarjamo o pravih vsebinah, o katerih bi se dejansko morali pogovarjati že pred pripravo osnutka zakona. In če bi pripravljalci takrat poslušali stroko, do tovrstnega predloga sploh ne bi prišlo,« je bil kritičen David Razboršek iz Zavoda Vozim, prepričan, da konoplja ne bi smela biti politična tema in služiti določenim političnim ciljem, temveč v prvi vrsti javnozdravstvena. Matej Košir iz Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni pa je ocenil, da se moramo kot družba najprej odločiti, ali želimo na prvo mesto postaviti vrednote zdravja in varnost ali osebno svobodo posameznika, ki slej ali prej trči ob svobodo nekoga drugega.
Prevladovali argumenti proti
Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ministrstva za infrastrukturo, generalne policijske uprave, agencije za varnost prometa, agencije za civilno letalstvo, Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo, Združenja za medicino dela, prometa in športa, Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana ter več nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preventive ter pomoči, so vsi po vrsti izrazili odločno nasprotovanje predlaganemu zakonu.
Ponovili so že večkrat izražene bojazni, tudi na podlagi izkušenj drugih držav, da bo legalizacija konoplje vodila v lažjo dostopnost ter lažen vtis neškodljivosti in normalizacijo, to pa v večjo rabo, kar se bo odrazilo v poslabšanju javnega zdravja, povečanem številu duševnih in vedenjskih motenj, povečanem številu hospitalizacij in psihiatričnih obravnav, povečanem tveganju za poškodbe pri delu in porast prometnih nesreč. Dani Mirnik iz Združenja za medicino dela, prometa in športa je bil kritičen, da se ob vseh težavah, ki jih imamo v zdravstvu in družbi nasploh, prioritizira zakonodaja, ki bo prej nevarna kot karkoli drugega, in pozval k politični odgovornosti, saj se bo stroka sicer morala z negativnimi posledicami ukvarjati še dolgo vrsto let. S strokovnega vidika medicine dela je popolnoma nesprejemljivo, da predlog prepoveduje testiranje na THC v sklopu rednih preventivnih zdravstvenih pregledov, saj bi to onemogočilo odkrivanje zlorabe, škodljive rabe ali odvisnosti od THC, kar bi pomenilo veliko tveganje za varnost in zdravje pri delu.
Številnih kritik je deležna tudi predlagana določba, ki pri voznikih dopušča določeno toleranco vsebnosti THC v krvi (do 3 nanograme na mililiter krvi, ker sledi v krvi ostanejo še dlje časa po uživanju), medtem ko sedanja ureditev predpisuje ničelno toleranco do vožnje pod vplivom drog. »Predlog je po našem mnenju še posebno sporen, saj prepušča vozniku, da po lastni oceni presodi, ali je še sposoben za vožnjo, v bistvu pa je praktično nemogoče dati napotilo, koliko snovi lahko človek še zaužije, da je prisotnost droge v krvi pod dovoljeno mejo,« je dejal Ivan Kapun z generalne policijske uprave, ki opozarja, da je takšen predlog v nasprotju s prizadevanji za zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometu.
Mišo Radovančevič iz uprave kriminalistične policije pa je opozoril, da z legalizacijo ne bomo dosegli omejevanja črnega trga in zmanjševanja škode, saj se bo črni trg hitro prilagodil in šel naprej, predvsem s polsintetičnimi in sintentičnimi kanabinoidi.
Za preusmeritev s črnega trga na samooskrbo
Sara Žibrat, poslanka Svobode, je poudarila, da si bodo prizadevali za nadaljevanje postopka sprejemanja zakona in ga v več delih, tudi na podlagi pripomb stroke, izboljšali ter uskladili tudi z evropsko komisijo, ki ima prav tako nekaj pripomb in je odložila rok za uveljavitev morebitnega zakona do 2. februarja 2026. Dodala je, da predlagatelji ne zanikajo morebitnih škodljivih posledic konoplje za zdravje ljudi, da pa je jasno, da so razmere na črnem trgu vsak dan nevarnejše, zato se s predlogom zavzemajo predvsem za preusmerjanje uporabnikov na varnejšo samopridelano konopljo, ne želijo pa spodbujati novega trga izdelkov s THC.
Boždar Radišič iz društva za človekove pravice Pest je dejal, da so državljani na referendumu jasno in glasno povedali, da imajo vrh glave nezakonitega in sramotnega kriminaliziranja ter kaznovanja na vsakem koraku. »Zato zakonski poskus pozdravljamo, vendar pa bi bilo verjetno bolje, če bi javno razpravo začeli takoj po referendumu, da bi se lahko pravočasno pogovorili o resničnih problemih na tem področju, vsekakor pa pred vložitvijo zakona.«
»Jasno je ugotovljeno, da kjer je prohibicija, je raba široka, črni trg deluje. Če je popolna liberalizacija, prav tako. Če je regulacija, ki je tudi nadzorovana, pa raba konoplje pada,« pa je dejala nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, biokemičarka Tamara Lah Turnšek, ki predlog zakonske regulacije pozdravlja. Nasprotnikov, ki zagovarjajo prohibicijo, ne razume, saj bo brez določenih sprememb »šlo le še na slabše«.
