Poginula glavata kareta je imela ob najdbi poškodbe po glavi in plavutih, ki so po navedbah društva AniMa najverjetneje nastale kot posledica trkov s čolni in zapletanja v ribiške mreže. »Poškodovana želva ni imela možnosti preživetja, saj v Sloveniji ni ustreznih kapacitet za nujno oskrbo takšnih živali,« so opozorili.
Zaščita morskih želv in drugih ogroženih vrst postaja vse bolj pereč problem, predvsem zaradi pomanjkanja rehabilitacijskih sistemov, ki bi omogočili hitro in strokovno pomoč, so opozorili. Slovenija namreč nima posebnih centrov za oskrbo prostoživečih živali, kot so morski sesalci, ptice in plazilci, niti uradne organizacije z dovoljenji in zmogljivostjo za sprejem poškodovanih zaščitenih vrst, kar pogosto vodi v nepotrebno smrt živali, ki bi jih ob pravočasni intervenciji lahko rešili.
V društvu izpostavljajo, da Slovenijo k vzpostavitvi ustreznih rehabilitacijskih centrov in organizacij za pomoč prostoživečim zaščitenim vrstam zavezujejo tudi tuje konvencije.
»Čeprav zakonodaja takšno varstvo predpisuje, se v praksi pogosto dogaja, da so posamezniki, ki želijo pomagati, obravnavani kot kršitelji, medtem ko pristojni organi ne zagotovijo ustrezne oskrbe. V praksi je skoraj nemogoče ustrezno ukrepati ob najdbi ogrožene živali v stiski. Pri poškodovanih morskih želvah ni nobene izvedljive poti za pomoč, posamezniki, ki želijo posredovati, pa se srečujejo z birokratskimi ovirami. Veterinarske inšpekcije pogosto reagirajo prepozno ali pa nadzor usmerjajo v tiste, ki poskušajo žival rešiti, namesto v tiste, ki so povzročili škodo,« še opozarjajo v društvu.
Obvestilo o pereči problematiki so v društvu naslovili na ministrstvo za naravne vire in prostor, Zavod RS za varstvo narave, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor ter vlado.
