V osmih dneh najhujšega požara v zgodovini Slovenije je pogorelo skoraj 4000 hektarov površin, v neznosni vročini se je z nevarnimi ognjenimi zublji borilo več kot deset tisoč prostovoljnih gasilcev in 1250 pripadnikov različnih podpornih enot. Sodelovanje med njimi je bilo zelo dobro, pravi Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije.
Evropa gori. V skoraj polovici držav pustoši suša, v Italiji, Španiji, Franciji, Grčiji, na Portugalskem pa tudi pri nas se borimo s hudimi požari v naravi, vročinski val naj bi ponekod vztrajal vse do začetka avgusta. Obseg trenutnih požarov po Evropi je kar trikrat večji od povprečnega, v Franciji in Španiji kar šestkrat. V EU naj bi letos zgorelo že približno toliko površin kot v celotnem letu 2019 skupaj. Je tudi to naša »nova normalnost«? »Bojim se, da bo v prihodnosti takih požarov vse več,« pravi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.
Da smo v Sloveniji brez dvoma ustrezno organizirani za boj s požari, pa je prepričan Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS): »Če ne bi bili, ne bi imeli vsak dan na Krasu po tisoč gasilcev.« Sodelovanje je bilo zelo dobro, logistična podpora odlična, Petek pohvali tako pripadnike civilne zaščite kot vse druge podporne ekipe, od vojske do državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. »Kar se logistike in podpore tiče, res ni pripomb,« je jasen poveljnik GZS.
Iz požara so se vsi veliko naučili, pravita oba sogovornika, a poudarjata, da je še prehitro delati zaključke ali govoriti o tem, kaj je šlo narobe in kaj se je počelo prav. Temeljito skupno analizo dela na terenu bodo namreč opravili v prihajajočih dneh in tednih.
Ob vse višjih temperaturah in občutno večjem številu požarov po vsej Evropi, tudi pri nas v Sloveniji, lahko v prihajajočih letih z gotovostjo pričakujemo še več takšnih požarov, s kakršnimi se je na Krasu prejšnji teden borilo več kot deset tisoč gasilcev. Bi bilo torej smiselno vzpostaviti posebno enoto gasilcev? Po mnenju poveljnika GZS Francija Petka to ne bi bilo smotrno. »Določene enote imamo v stalni pripravljenosti, v dveh ali treh urah lahko na teren spravimo tisoč gasilcev,« je dejal. Prejšnji teden so imeli v vsakem trenutku na voljo 50.000 prostovoljnih gasilcev, prek regijskih zvez so jih aktivirali toliko, kolikor so jih potrebovali. »V preteklosti smo se posebej pripravljali na takšne scenarije. Imamo celo poseben program za Kras, prek poletja pa za gasilce iz notranjosti države dodatna usposabljanja prav za gašenje v naravi. Tako dobijo občutek, kaj jih čaka na terenu in kakšne so posebnosti požarov na Krasu. Načrtno delamo v tej smeri,« je pojasnil. Požari na Krasu so zaradi območja s suhim rastjem, neeksplodiranih ubojnih sredstev, vremenskih razmer z nepredvidljivim vetrom namreč specifični in še težje obvladljivi. Petek je prepričan, da bodo vse, kar so se prejšnji teden v praksi naučili na terenu, v prihodnje uporabili pri dodatnem usposabljanju gasilcev.
Za Slovenijo najprimernejši helikopter
Poveljnik GZS in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan se strinjata, da je bila v boju proti obsežnemu, hitro razvijajočemu se požaru na terenu, kot je Kras, pomoč iz zraka nepogrešljiva. Poleg zrakoplovov Slovenske vojske in policije so na pomoč priskočili tudi v tujini: madžarska in slovaška vojska s skupno tremi helikopterji, romunska z dvema letaloma spartan ter enim herculesom za oskrbo, policijska helikopterja so poslali iz Avstrije in Srbije. Hrvaška je pri gašenju sodelovala s helikopterjem in letalom canadair, Italija s helikopterji. Že prejšnji teden pa so se porajala vprašanja, ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi Slovenija letalo za gašenje kar kupila. »Po besedah evropskega komisarja Janeza Lenarčiča je po strokovni oceni za Slovenijo najprimernejša rešitev helikopter, ki mora biti zmožen dvigniti vsaj tri tisoč litrov vode,« pravijo na upravi za zaščito in reševanje, generalni direktor Darko But pa dodaja, da mehanizem Unije na področju civilne zaščite omogoča pomoč letal za gašenje iz soseščine, ki ne predstavljajo dodatnega stroška za našo državo. EU ima v floti za gašenje iz zraka na voljo dvanajst letal in en helikopter v šestih članicah EU. Nam najbliže sta dve letali za gašenje na Hrvaškem in dve v Italiji. Poveljnik GZS Petek pa vseeno meni, da bi morali imeti lastno floto. Če bi imeli na voljo zmogljivejše helikopterje, požar zagotovo ne bi bil tako obsežen, saj bi jim ga uspelo prej obvladati, je povedal. »Ti pri nas so imeli manjše zmogljivosti, po 600 litrov na odmet, kar pomeni več naletov. Da je bil učinek pravi, pa so morali leteti tesno drug za drugim,« je še razložil. Če je interval med njimi prevelik, se lahko požar vmes znova razvije ali pa zajame celo še večje območje.
Denarno nadomestilo za gasilce
Okostje ukrepov za preprečevanje izbruhov, o katerih bodo na podlagi že prej omenjenih skupnih analiz pristojni odločali v prihodnosti, je ob nedeljskem obisku na Krasu napovedal že premier Robert Golob. Med drugim je obljubil denarno nadomestilo za prostovoljne gasilce. »Ko se aktivira državni načrt, država poskrbi za stroške intervencije, denarja za same operativce pa običajno ni. Tokrat naj bi bilo drugače,« je zadovoljen poveljnik GZS. Pri primerjavah s tujino izstopa dejstvo, da tam ni toliko prostovoljcev kot pri nas. Na Hrvaškem, kolikor ve, posamezne ekipe dežurajo in poleg namestitve za stanje pripravljenosti dobijo določeno nadomestilo. Na konkretne ukrepe za povečanje varnosti pred podobnimi nesrečami bo tako treba še počakati, prav tako na morebitne investicije v posodobitev namenskih zračnih sil. EU je sicer pred kratkim oddala naročilo za novo floto canadairov, za katere bomo lahko zaprosili tudi pri nas.
