Čeprav gre za ustaljen postopek, se je v tokratnih vladnih usmeritvah pojavil člen, ki se glasi: »Visokošolski zavod naj pristopi k preoblikovanju tistih študijskih programov, kjer je iz prijav za vpis in dejanskega vpisa vidno, da za študij na tem študijskem programu ni interesa.« Cilj te usmeritve naj bi bilo zmanjšanje vpisnih mest na oddelkih in smereh, za katere obstaja sum, da se študentje vpisujejo zato, da bi dobili statusa študenta, in ne zato, da bi dejansko študirali. Kot so pojasnili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), so te usmeritve vključili v pripravo predloga načrta izvajanja študijske dejavnosti za obdobje 2025–2028, na podlagi katerega je MVZI spisalo tudi usmeritve za pripravo pogodbe o financiranju študijske dejavnosti univerz za isto časovno obdobje. Prav ta usmeritev pa je sprožila spor med profesorji, predstojniki in dekanati več fakultet.
O dopisu ne vedo nič ...
Na filozofski fakulteti v Ljubljani naj bi tako dekanat poslal interni dopis predstojnikom oddelkov, v katerem jih nagovarja, naj oddelki sami skrčijo število vpisnih mest na dodiplomskem in magistrskem študiju. Po neuradnih informacijah naj bi večina oddelkov na filozofski fakulteti to že storila. Ali so pred tem opravili analizo vpisa za zadnjih nekaj let, ni znano. Ker smo za dopis izvedeli iz neuradnih virov, smo na filozofsko fakulteto naslovili vprašanje, ki zadeva omenjeni dopis dekanata. Odgovorili so nam, da tega dopisa niso nikoli poslali niti o njem nič ne vedo. Le slab teden kasneje pa smo na Dnevniku pridobili uradni odziv sindikata VSS Filozofske fakultete (VSS FF), ki ga je objavil na svoji FF podstrani, v katerem omenjajo dopis, ki naj ga dekanat ne bi nikoli spisal, kaj šele razposlal predstojnikom oddelkov.
VSS FF je zapisal: »Na naslove predstojnikov in predstojnic naj bi bil 9. aprila 2024 z dekanata FF UL poslan dopis z naslovom Preoblikovanje študijskih programov. Ta se nanaša na zniževanje števila vpisnih mest na študijskih programih FF UL in posledično na krčenje ali celo opustitev študijskih programov. Vodstvo FF je tako pomemben dokument skupaj z razpredelnico o priporočenem krčenju mest na podlagi nepojasnjene metodologije poslalo v vednost le predstojnicam in predstojnikom, izključilo pa je vse druge deležnike/deležnice, ki sodelujejo pri delu organov in delovnih teles in imajo pravico do obveščenosti – s študentskim svetom in sindikati na čelu.«
Sindikat: Fakultete so se uklonile kapitalu
Kot so zapisali pri VSS FF, so se na vladno direktivo o zniževanju vpisnih mest na humanističnih programih odzvali že 1. novembra lani. Takrat so zapisali: »Osrednji predmet spora je tretja točka dopisa, oblikovana mimo organov univerze in fakultet, kar predstavlja grob poseg v avtonomijo univerze in njenih članic kot tudi v obstoj nekaterih osrednjih študijskih programov članic, proti čemur se Univerza v Ljubljani in njene članice (v nasprotju z Univerzo v Mariboru) niso uprle.« Kot so še pojasnili v zapisu, je sporen tudi rok, v katerem so morale fakultete podati novo število vpisnih mest, saj je bil prekratek za kakršno koli poglobljeno analizo. K temu so dodali: »Univerza v Ljubljani je dopis ministrstva zgolj preposlala svojim članicam. Te pa so, kot kaže tudi primer filozofske fakultete, v skladu s pritiskom od zgoraj navzdol pripravile napotke za predstojnice in predstojnike, kako naj se navodilom prilagodijo in jih v grobem upoštevajo.«
Oktobra lani so se vodstva univerz javno zoperstavila vladni nameri krčenja vpisnih mest, a kot opozarjajo pri VSS FF, so do letošnjega aprila na ta dopis že pozabili. Zato so 9. aprila pri VSS FF zapisali: »Z dopisom, pomenljivo naslovljenim Preoblikovanje študijskih programov, se je vodstvo FF skupaj z vodstvom UL tej politiki uklonilo in podalo na pot dokončne razgradnje javne univerze in njenega temeljnega poslanstva, tj. ustvarjanja znanja v službi javnega in za potrebe splošnega dobrega.« Menijo, da bosta s preoblikovanjem študijskih programov v ospredje stopila popolna komercializacija univerze in neizbežno podrejanje znanja potrebam kapitala, kar je v navzkrižju s humanističnim poslanstvom univerze.
Zakaj je krčenje mest sporno
Že ob objavi vladnih usmeritev za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti je Visokošolski sindikat Slovenije v sodelovanju s Sindikatom Univerze v Mariboru objavil javno pismo, v katerem so zapisali: »Nezaslišano je, da poskuša vlada visokošolskim zavodom posredovati 'prioritete' pri ponudbi vpisnih mest in pri tem ne samo sugerira, katere študijske programe je treba imeti in katere ukiniti, ampak jih v takšno ravnanje neposredno sili s spodbujanjem ali ukinjanjem financiranja.« Sindikat Filozofske fakultete je ob tem opozoril, da bodo od ukinjanja mest na javnih univerzah, pri čemer so tarča predvsem humanistične fakultete, imele korist zasebne fakultete. »V razpisana mesta slednjih kot tudi v njihove študijske programe se vlada, pomenljivo, ne vpleta, pa čeprav se tudi zasebne fakultete financirajo iz javnega proračuna,« so zapisali. Poudarili so še, da MVZI skupaj z vlado zahteva povečanje vpisnih mest v določenih programih, sočasno pa že po dveh letih, čeprav zahtevajo povečanje, temu programu ukinjajo financiranje. »Se pravi: vlada in ministrstvo želita okrepiti nekatere študijske programe, ampak za to v prihodnje ne bi prispevala niti centa,« so strnili pri Visokošolskem sindikatu Slovenije.
Na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko so v programih računalništva in informatike prve in druge stopnje število vpisnih mest znižali kar za 50, ker da niso deležni zadostnega državnega financiranja. Zdi se, da so se nekatere fakultete raje same, po tihem lotile krčenja mest, da bi zadostile zahtevam ministrstva oziroma vlade ter tako obvarovale trenutno financiranje programov. A prav do tega so kritični v sindikatu na filozofski fakulteti, saj menijo, da so univerze in njene članice tiste, ki imajo moč upreti se in kaj spremeniti: »V tako ključnih situacijah imajo dve opciji, ena je častna, druga nečastna. Slednja je, da molčijo in se po logiki upogljive vertikale uklanjajo škodljivim praksam, odgovornost pa prelagajo na stranske akterje, ki imajo bistveno manjšo moč. Prva pa je, da škodljive vladne diktate in prakse, ki pomenijo grob poseg v njihovo avtonomijo, že v izhodišču odklonijo in se jim postavijo po robu vertikalno navzgor.« Za nadaljnja pojasnila smo zaprosili več fakultet, med njimi tudi vodstvo filozofske fakultete v Ljubljani, a so zaradi prvomajskih praznikov vsi odsotni.
