Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću predal redno letno poročilo za leto 2025. Poročilo kaže, da diskriminacija v Sloveniji ostaja prisotna na številnih področjih življenja, pri delu, dostopu do storitev, v zdravstvu in izobraževanju. Zato dokument ni le pregled dela institucije, temveč tudi opozorilo, da se načelo enakosti uresničuje šele takrat, ko imajo ljudje dostop do učinkovite pomoči, postopkov in sprememb predpisov.
Zagovornik načela enakosti je sicer lani ponudil 588 oblik svetovanja in pravne pomoči, od tega 323 pisno in 265 po telefonu, ter opravil 2350 ur svetovanja. Obravnaval je 76 predlogov za ugotavljanje diskriminacije in jo potrdil v 13 zadevah. V štirih primerih je pristojnim organom predlagal inšpekcijski nadzor oziroma začetek prekrškovnega postopka. Ti podatki kažejo, da se nanj pogosto obračajo ljudje, ki menijo, da so bili diskriminirani, vendar ne vedo, ali njihova izkušnja pravno sodi na to področje in kakšne možnosti imajo.
Diskriminacija se začne pri vsakdanjih pravilih
Največ ugotovljenih kršitev je bilo povezanih z delom. Poročilo posebej opozarja na merila za nagrajevanje, pri katerih so bili zaposleni slabše obravnavani zaradi bolniške odsotnosti, invalidnosti, nosečnosti, starševstva ali zdravstvenega stanja. Takšna pravila so pogosto zapisana kot nevtralna, v praksi pa lahko prizadenejo prav tiste, ki so zaradi osebnih okoliščin že v ranljivejšem položaju. Med potrjenimi primeri so bili tudi slabša obravnava v zaposlitvenem postopku, zavrnitev storitve zaradi spola, rasno profiliranje v trgovini, diskriminacija turistke zaradi temne polti in slabša obravnava zaradi spolne usmerjenosti.
Poročilo hkrati pokaže, da posamični primeri niso osamljeni zdrsi. Javnomnenjska raziskava, ki jo je za zagovornika izvedla Mediana na reprezentativnem vzorcu 1007 prebivalcev, starih od 18 do 75 let, ugotavlja nadaljevanje upada splošne strpnosti. Najizraziteje se krepijo predsodki do Romov, oseb LGBTIQ+, tujcev, med njimi tudi verskih manjšin, ter stigmatizacija oseb z duševnimi boleznimi. Skoraj petina prebivalcev Slovenije zatrjuje, da je že doživela diskriminacijo, najpogosteje v delovnem okolju in zdravstvu. Približno vsak osmi prebivalec je doživel nadlegovanje.
Med prepoznavanjem težav in ukrepanjem
Ena ključnih ugotovitev poročila je, da ljudje diskriminacije pogosto ne prijavijo. Razlogi so pričakovanje, da se po prijavi ne bi nič spremenilo, nepoznavanje pristojnih institucij in strah pred poslabšanjem položaja. Zato Lobnik ob poročilu opozarja na pomen financiranja ozaveščanja, saj varstvo pred diskriminacijo ne deluje, če ljudje ne vedo, kam se lahko obrnejo. Posebno skrb vzbuja položaj romskih otrok in mladostnikov. Zagovornik v poročilu opozarja, da slabše bivalne razmere, nizka vključenost v predšolsko vzgojo, jezikovne ovire in pomanjkanje podpore zmanjšujejo možnosti za uspeh v šoli, pozneje pa povečujejo tveganje revščine in socialne izključenosti. Med priporočili so zato zgodnejše učenje slovenščine, večja vključenost v vrtce, zaposlitev romskih pomočnikov in ureditev razmer v romskih naseljih.
Zagovornik je v letu 2025 izdal 119 priporočil, največ državnemu zboru, ministrstvom in osebam javnega prava. Nanašala so se predvsem na invalidnost, raso oziroma etnično poreklo, starost in vero, po področjih pa največ na trg dobrin in storitev ter izobraževanje. Do konca leta je bilo uresničenih le 17 priporočil.