Vid Grašič, učitelj, gorski reševalec in glasbenik, je kot osnovnošolec na leški šoli obiskoval krožek Mladi čebelarji. S sošolcem sta na državnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev zmagala in za nagrado prejela panj s čebeljo družino. »Ker doma nismo imeli možnosti za postavitev panja, sem ga doniral šoli in tako omogočil nadaljnji razvoj krožkarjev. Šola se je odločila postaviti nov čebelnjak (stari je bil požgan, op. a.), ki je namenjen učenju,« se spominja.
S svojim prvim letom zaposlitve na šoli v Lescah je prevzel dejavnost Mladi čebelarji in kot pravi, ima tudi odličnega mentorja, Braneta Kozinca, ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. »Seveda imamo edinstveno priložnost, saj so nam omogočeni dobri pogoji za delo – lasten čebelnjak in oprema,« je pojasnil Grašič.
Lansko jesen se jim je sreča spet nasmehnila – pod vodstvom Čebelarske zveze Slovenije in partnerja BSH hišni aparati je namreč potekal čebelarski kviz. Učenci so ga med učno uro samostojno rešili, ga oddali in bili srečno izžrebani za nov učni čebelnjak. Tega so v preteklem šolskem letu postavili za podružnično šolo v Begunjah in vanj naselili čebelje družine, vse skupaj pa slovesno odprli aprila.
Za lažje delo so učence – teh je bilo v minulem šolskem letu 17 – razdelili na dve skupini, glede na predznanje. »Delo je prilagojeno življenju čebel. Čez zimo spoznavamo teorijo, si ogledamo posnetke razvoja čebel, dele čebeljega telesa, člane čebelje družine, posebnosti, zgodovino čebelarjenja ter se pripravljamo na tekmovanje, ki je v maju. Izdelujemo svečke iz čebeljega voska, sestavljamo 3D-maketo čebele … Stopimo tudi v delavnico, kjer pripravimo material za satne osnove, ki jih kasneje uporabimo pri našem delu. Spomladi začnemo delo v čebelnjaku, kjer pregledamo stanje čebeljih družin in se pripravimo na prve spomladanske paše, kamor sodi tudi spoznavanje rastlin. Bolj ko se bliža poletje, več imamo dela, dodajamo satne osnove in širimo čebeljo družino, tako da smo sedaj na sedmih čebeljih družinah. K vsakotedenskemu opravilu sodi redno in sprotno pregledovanje zalege ter odkrivanje morebitnih bolezni oziroma škodljivcev,« je pripovedoval mentor.
Dobra letina
Dobili so se tudi med poletnimi počitnicami, ko so ločevali plodišče in medišče ter se pripravljali na točenje medu. »Poletni čas je mogoče nehvaležen, saj je čas počitnic in dopustov, vendar je takrat pri čebelah veliko dela,« je ob tem povedal Grašič. Letos je bila kar dobra letina, saj so pridelali približno 40 kilogramov medu. Na zadnjih dveh srečanjih so pregledali satje in točili iz tistih, ki so bili primerni. Učenci so spoznali celoten postopek od začetka do konca in lahko so videli, koliko dela je potrebnega za en kozarec medu.
»Letos smo si po dolgem času upali točiti, saj je bila čebelja paša dobra in jim bo še nekaj ostalo za čez zimo. Seveda so nas presenetile čebelje družine v Begunjah, kjer so bile nadpovprečno pridne. Na to mogoče vpliva tudi okolje, saj čebelnjak stoji na robu travnika, ki ni redno pokošen in omogoča dobro pašo za čebele,« je opisal Grašič. Želi si, da bi tudi leški čebelnjak v prihodnosti prestavili v boljše naravno okolje, saj je sedaj v bližini ceste in parkirišča.
»Pregovor Brez čebel ni življenja ni privlečen za lase. Čebele imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi, saj zagotavljajo opraševanje, zaradi katere je pridelava hrane sploh mogoča. S krožkom v šoli učencem skušam približati dejavnost, ki ni samo sedenje in učenje, temveč omogoča doživljanje izkušnje in delo na praktičnem primeru. Kar seveda ni enostavno, vendar je vredno,« je zaključil mentor Mladih čebelarjev.
