Člani sodnega sveta so na zadnji seji s tesno večino, s šestimi glasovi proti petim, spremenili svoj sklep iz oktobra 2020. Še pred poldrugim letom so soglasno dali dodatno težo načelnim mnenjem komisije za etiko in integriteto, saj so negativna načelna mnenja komisije tedaj postala sestavni del personalnih map, na podlagi katerih ocenjujejo sodnike. Zdaj so svoj sklep spremenili in negativna mnenja etične komisije ponovno izločili iz personalnih map obravnavanih sodnikov.
Do preobrata je prišlo, ko so člani nove sestave komisije za etiko in integriteto sodnemu svetu izrazili pomisleke glede zakonitosti vnašanja načelnih mnenj v sodniške mape. Pomisleki so se nanašali na poslovnik etične komisije, v katerem po njihovem mnenju ni ustrezno zagotovljene pravice do pravnega varstva obravnavanih sodnikov. Člani sodnega sveta so predlog komisije na koncu tudi potrdili. Razlogi za to v zapisniku sodnega sveta niso podrobneje pojasnjeni, je pa član sodnega sveta, odvetnik Emil Zakonjšek, podrobno razložil svoj glas proti.
Pomemben kriterij pri ocenjevanju
»Komisija predlog utemeljuje s stališčem, da gre pri mnenjih, ki imajo podlago v konkretnih kršitvah, za neke vrste kaznovalni postopek, da ni v zadostni meri zagotovljeno jamstvo poštenega postopka, niti ni zoper mnenje predvideno pravno sredstvo. Ti argumenti me ne prepričajo. V primerih, ki jih obravnava komisija, je mogoče zagotoviti kontradiktornost in komisija je v dosedanjih postopkih to tudi upoštevala, saj je tak postopek določen v poslovniku. Če člani menijo, da pravice sodnika v postopku niso dovolj zaščitene, lahko komisija poslovnik dopolni. Ne glede na to, da v postopku pred komisijo ni izrecno opredeljenega pravnega sredstva, pa ne vidim ovire, da bi prizadeti sodnik izpodbijal načelno mnenje pred sodiščem, če bi ocenil, da je z njim prizadeta kakšna njegova pravica ali svoboščina,« je med drugim pojasnil Zakonjšek. Njegovemu mnenju so se pridružili še trije člani sodnega sveta.
Zakonjšek je tudi poudaril, da so osebnostne lastnosti pomemben kriterij za oceno dela sodnikov, ki je tudi formalno izenačen z ostalimi kriteriji za napredovanje in ocenjevanje sodnikov. »Ugotovitve o kršitvah kodeksa so lahko in morajo biti upoštevane pri ocenjevanju sodnikovega dela. Personalni sveti, ki ocenjujejo delo sodnikov, so visoko strokovni organi, ki so nedvomno sposobni na ustrezen način upoštevati ugotovitve komisije in jih na pravilen način vključiti v oceno,« je še pojasnil Zakonjšek, čigar mnenje je na koncu ostalo manjšinsko.
Prvič sprememba zaradi sodnika Žirovnika
Komisija za etiko in integriteto, ki deluje v okviru sodnega sveta, je zaživela leta 2015. Komisija izdaja priporočila in smernice, z načelnimi mnenji pa se v konkretnih primerih opredeli do ravnanj sodnikov v kontekstu spoštovanja kodeksa sodniške etike. Anonimizirana načelna mnenja tudi javno objavi, saj so namenjena vsem sodnikom za orientacijo, katera ravnanja pomenijo odklon od etičnega kodeksa. Ker gre le za načelna mnenja, ugotovljene kršitve kodeksa sodniške etike do konca leta 2020 niso imele nikakršnih posledic za obravnavane sodnike, pri čemer je treba poudariti, da pri sodnem svetu deluje tudi disciplinsko sodišče, ki obravnava z zakonom predpisane disciplinske kršitve sodnikov.
Pred približno letom in pol pa se je mariborsko višje sodišče znašlo v zagati. Tamkajšnji personalni svet je pripravljal redno oceno sodnika Janeza Žirovnika, o katerem je lahko v medijih prebral, da ga je obravnavala etična komisija. Slednja je ugotovila, da je Žirovnik kršil kodeks sodniške etike, ko se je v družbi soproge udeležil povolilnega slavja mariborskega župana Saše Arsenoviča, pred leti pa je kot preiskovalni sodnik izdal več odredb za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov zoper kasnejšega Arsenovičevega protikandidata Franca Kanglerja. Iz objavljenega anonimiziranega načelnega mnenja komisije je bilo povsem jasno, da gre za Žirovnika, vendar personalni svet z načelnim mnenjem uradno ni bil seznanjen, saj mnenje ni bilo del sodnikovega osebnega spisa. Zato so etično komisijo zaprosili za originalni dokument, tam pa so jim lahko odgovorili le, da nimajo pristojnosti, da bi svoja mnenja vlagali v personalne mape sodnikov.
Prav na podlagi tega konkretnega primera so člani etične komisije sodnemu svetu leta 2020 predlagali, da sprejme sklep, po katerem se negativna načelna mnenja vlagajo v osebne mape obravnavanih sodnikov. Takrat je bil sodni svet soglasen, da lahko mnenja etične komisije pripomorejo k presoji osebnostnih lastnosti sodnikov pri izdelavi njihove ocene sodniške službe. Zdaj je sodni svet, katerega sestava se je vmes delno spremenila, povozil svojo prejšnjo odločitev.
