Najnovejše poročilo o analizi cen in količin kmetijskih pridelkov ter živilskih proizvodov, ki smo ga pridobili neuradno, tudi kaže, da se je delež gospodinjstev, ki si ne morejo privoščiti rednega zdravega obroka, s treh odstotkov v letu 2024 lani povzpel na 4,4 odstotka.
Leta 2022 so začele cene hrane po vsej Evropi skokovito naraščati. Golobova vlada jih je skušala umiriti s popisovanjem cen košarice osnovnih živil, vendar se je ta projekt (za poznavalce pričakovano) sfižil. Trgovci so namreč slovenske dobavitelje začeli nadomeščati s tujimi, kakovostnejša živila z manj kakovostnimi, prodajali so jih tudi pod nabavno ceno. »Na koncu smo dobili zmedenega potrošnika, ki je iskal kruh po nekaj centov in meso s poreklom od koder koli, samo da je bilo poceni,« je takrat za Dnevnik dejala dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Po cenzuri zamenjali analitike
Bivša vlada se je zato sredi leta 2023 domislila nove metode spopadanja z domnevnimi oderuhi v verigi preskrbe s hrano. Pridelovalcem, predelovalcem, trgovcem in posrednikom je z odredbo naložila, da morajo v poseben informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja mesečno sporočati podatke o količinah, poreklu ter cenah določenih kmetijskih proizvodov in živilskih izdelkov. Premier dr. Robert Golob je napovedal, da bodo tako ugotovili, kdo v verigi oskrbe s hrano je goljuf in kdo ima najvišje marže. Toda odgovora na to vprašanje projekt, kot je zastavljen, ni dal in ga tudi ne more dati.
Projekt mesečnega sporočanja podatkov pa omogoča vpogled v to, koliko cene hrane vplivajo na inflacijo, kako visoke so v primerjavi s povprečjem EU 27, kaj se je v posameznem letu najbolj podražilo, koliko naj bi bilo na prodajnih policah živil slovenskega porekla …
Prvo analizo zbranih podatkov o cenah in poreklu hrane (za prvo polovico leta 2023) je naredila ljubljanska biotehniška fakulteta, vendar se je takoj zapletlo, kajti njihovo poročilo je ministrstvo za kmetijstvo pod vodstvom Mateje Čalušić cenzuriralo. Ker je avtorjem prepovedalo tudi komunicirati o njem, je biotehniška fakulteta od tega projekta odstopila. Ministrstvo je nato izbralo nova izvajalca – mariborsko fakulteto za kmetijstvo za mesečne analize zbranih podatkov, Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) pa za celoletne analize. Prvo poročilo je IER pripravil za leto 2024, zadnje, ki še ni javno dostopno (na Dnevniku smo ga pridobili neuradno), pa za lani.
Inflacijo je najbolj poganjalo draženje mesa
»V letu 2024 so se drobnoprodajne cene hrane za potrošnike v Sloveniji zviševale počasneje od povprečja EU-27. Mesečna rast drobnoprodajnih cen od maja 2023 je ves čas nekoliko nižja od povprečja EU, kar se časovno ujema s sprejetjem odredbe o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov,« med drugim piše v poročilu glede cen, količine in porekla določenih kmetijskih proizvodov in živilskih izdelkov za leto 2024.
Toda ker so lansko poletje cene hrane znova podivjale, zaradi česar je premier Golob napovedal dodatne ukrepe za njihovo zajezitev, smo v Dnevniku opozorili, da je navedba o pozitivnem vplivu omenjene odredbe očitno na majavih temeljih. To potrjuje tudi poročilo istega inštituta za leto 2025. Avtorji med drugim ugotavljajo, da so se cene hrane v Sloveniji lani zvišale hitreje od splošne ravni cen pri nas in hitreje od povprečja EU-27. Medtem ko je splošna inflacija pri nas znašala 2,5 odstotka, je bila v segmentu hrane 4,7-odstotna, kar je precej nad povprečjem EU (2,8 odstotka). Najizrazitejša rast je bila zabeležena pri kmetijskih cenah hrane (zlasti zaradi dražjih mesa in žit), ki so bile leta 2025 pri nas v povprečju za 7,3 odstotka višje kot leta 2024, na ravni EU pa za 2,7 odstotka.
Močni stroškovni pritiski na kmete
K večji rasti drobnoprodajnih cen hrane v Sloveniji so leta 2025 poleg mesa prispevale tudi podražitve sadja, mleka, sirov in jajc. Analitiki so nadalje izračunali, da se je delež slovenskih gospodinjstev, ki si niso mogla privoščiti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan, s treh odstotkov v letu 2024 lani povzpel na 4,4 odstotka. Leta 2025 so se pri trgovcih najbolj zvišale cene govedine s poreklom iz Slovenije in iz drugih držav članic EU, medtem ko se je večina zelenjave ne glede na poreklo pocenila. Pri nas so se lani štirikrat bolj kot v povprečju EU podražili tudi kmetijski vložki – gnojila, sredstva za izboljšanje tal, fitofarmacevtska sredstva ter semena in sadike. Rast cen blaga in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu je bila petkrat višja od rasti v EU, padec cen pogonskih goriv pa je bil v Sloveniji trikrat manjši kot v povprečju EU. Podatki tako kažejo, da so bili stroškovni pritiski na slovensko kmetijstvo precej bolj izraziti kot v večini držav EU. Po drugi strani so se leta 2025 odkupne cene najbolj zvišale pri teletih (za 29 odstotkov). Vse to je vplivalo na celotno preskrbno verigo – na kmetijske, proizvodne in tudi drobnoprodajne cene.
Samooskrba pri sadju, zelenjavi in krompirju dodatno navzdol
IER je tudi za leto 2025 analiziral stopnjo samooskrbe s hrano. Tako kot v lanskem poročilu je izpostavil, da je bila zlasti kritična pri sadju, zelenjavi in krompirju, toda skrbi to, da so deleži dodatno upadli, saj to povečuje našo odvisnost od uvoza in ranljivost za nihanja uvoznih cen. Za leto 2024 so pri sadju navedli 27-odstotno samooskrbo, za lani le 21-odstotno, pri zelenjavi 37-odstotno (v letu 2025 je upadla na 32 odstotkov) in pri krompirju 41-odstotno (lani je bila zgolj 34-odstotna).
Iz poročila IER je mogoče tudi razbrati, kakšen je položaj živil slovenskega porekla na trgovskih policah. V letu 2025 se je okrepil pri svežih in manj predelanih živilskih proizvodih, posebno pri jabolkih, mesu, moki in listnati solati, medtem ko je bila odvisnost od uvoza izrazita pri drugem sadju, sirih, svinjini in listnati solati. Najbolj izstopajo jabolka, pri katerih se je delež slovenskega porekla povečal za osem odstotnih točk. Pri svežem piščančjem mesu brez kosti se je povečal za pet odstotnih točk, pri pšenični moki brez polnozrnate moke, svežem svinjskem mesu s kostjo in listnati solati pa za štiri odstotne točke. Na drugi strani se je pri svežem svinjskem mesu brez kosti delež slovenskega porekla zmanjšal za kar sedem odstotnih točk, pri jogurtu brez dodatkov za šest, pri drugih mesnih pripravkih in krompirju pa za štiri odstotne točke.