Več kot podvojila pa se je količina nastalih odpadkov v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter drugih poslovnih dejavnostih. V obeh področjih dejavnosti je bilo povečanje predvsem posledica porasta količine gradbenih odpadkov. Po drugi strani je bil največji upad v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter rudarstvu.
Največji upad so zaznali odpadkih iz fotografske industrije, sledili so odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki. Količina nastalih nevarnih odpadkov se je zmanjšala za približno 17 odstotkov na 133.000 ton.
Več kot pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca
Nastalo je približno 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov oz. 526 kilogramov na prebivalca. Mešanih komunalnih odpadkov je nastalo skoraj 284.000 ton ali za dva odstotka manj. Ti so obsegali četrtino vseh. Sledili so odpadki iz papirja in kartona ter biorazgradljivi odpadki.
Ločeno zbranih je bilo skoraj tri četrtine vseh komunalnih odpadkov ali 391 kilogramov na prebivalca, kar je 11 kilogramov več kot leto prej. Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca se je v primerjavi z letom prej najbolj povečala v pomurski in koroški regiji, najbolj zmanjšala pa v savinjski regiji.
V gospodinjstvih je skupno nastalo skoraj 736.000 ton komunalnih odpadkov oz. 346 kilogramov na prebivalca, kar je približno toliko kot leto prej. Največji delež ali 30 odstotkov so zajemali mešani komunalni odpadki, kar je na ravni predlanskega leta. Količina nastalih mešanih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih je znašala približno 103 kilograme na prebivalca.
Še vedno se največ odpadkov zasipa, a to so v veliki večini gradbeni odpadki
S končnimi postopki je bilo predelanih skoraj 11 milijonov ton odpadkov, od tega 7,7 milijona ton oz. 70 odstotkov po postopku zasipanja. 95 odstotkov odpadkov, uporabljenih za zasipanje, so obsegali gradbeni odpadki. Recikliralo se je nekaj več kot 26 odstotkov oz. skoraj 2,9 milijona ton odpadkov. To je za pet odstotkov več kot leto prej.
Med recikliranimi komunalnimi odpadki je bilo največ biorazgradljivih odpadkov (47 odstotkov), sledili so papir in papirna embalaža (32 odstotkov) ter les in lesena embalaža (13 odstotkov). V energetske namene se je sežgalo 370.000 ton odpadkov oz. nekaj več kot tri odstotke vseh predelanih odpadkov.
Odstranjenih je bilo 406.000 ton odpadkov oz. skoraj 12 odstotkov več kot leto prej. Približno 45 odstotkov je bilo odloženih, to je tri odstotke manj kot predlani. Med njimi je bilo komunalnih odpadkov za 81.000 ton.
Količina uvoženih odpadkov se je v primerjavi s predlanskim letom povečala za desetino. Nekaj manj kot dve tretjini uvoza ali skoraj 703.000 ton so predstavljale kovine. Nekaj manj kot 62 odstokov odpadkov je bilo uvoženih iz sosednjih držav, največ iz Italije. Količina izvoženih odpadkov se je povečala za tri odstotke. Skoraj 81 odstotkov jih je bilo izvoženih v sosednje države, največ v Italijo.
