Lastniki zavetišč napovedujejo zlom sistema

Občina je odgovorna za zapuščene živali na svojem območju, zato mora imeti lastno zavetišče za njihovo oskrbo ali sklenjeno pogodbo s katerim od obstoječih. Trenutno jih deluje šestnajst. Lani kar 56 občin (največ v podravski, savinjski in koroški regiji) ni imelo sklenjene zakonsko zahtevane pogodbe z nobenim od njih. Koliko je takšnih občin trenutno, na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki je pristojna za to področje, ne vedo. To pomeni, da proti vsem, ki ne spoštujejo zakona, niti ukrepati ne more, če ne ve zanje. Doslej so po osemsto evrov globe izrekli devetim županom, pet občin, ki so med inšpekcijskim postopkom sklenile pogodbo z zavetiščem, pa je dobilo le opomin, so pojasnili.

Hajdinjak: Spomladi bo veselica

Koliko občin bo z novim letom dodatno ostalo brez pogodb, ker v zavetiščih ni prostora za njihove živali, na UVHVVR prav tako ne vedo. Dvajsetega avgusta je namreč začela veljati novela zakona o zaščiti živali, po kateri si mora občina na vsakih začetih osemsto registriranih psov (trenutno je vseh psov v registru okoli 250.000) v izbranem zavetišču zagotoviti eno namestitveno mesto za psa in po novem tudi dve za mačke. Občine z manj kot štiristo registriranimi psi morajo zagotoviti eno mesto za zapuščeno žival ne glede na vrsto. »Ko se bodo spomladi začeli razmnoževati mucki, bo veselica. Zaradi novega standarda bo približno polovica občin ostala brez pogodbe s katerim od zavetišč za zapuščene živali, saj ta nimajo dovolj namestitvenih zmogljivosti. Mi smo doslej sodelovali s 24 občinami, po novem bomo zgolj z devetimi. Petnajstim smo pogodbo s koncem leta odpovedali,« je pojasnil Dušan Hajdinjak, vodja trebanjskega zavetišča Meli in predsednik Združenja oskrbnikov slovenskih zavetišč za zapuščene hišne živali.

Podobne informacije prihajajo tudi iz drugih zavetišč. »Ker nismo mogli zagotoviti toliko namestitvenih enot za pse in mačke, kot jih zahteva novi zakon, smo bili prisiljeni nekaterim občinam pogodbe odpovedati. Doslej smo sodelovali s 24, po novem bomo z desetimi. Ko smo prešteli registrirane pse, smo ugotovili, da jih lahko obdržimo zgolj toliko. Z novim letom se obeta zlom, kar zadeva oskrbo zapuščenih živali,« je črnogleda tudi vodja horjulskega zavetišča Polona Samec.

Samec: Ubili so nam voljo do dela

Hajdinjak je povedal, da so zakonodajalca pravočasno opozarjali, kam bodo pripeljale načrtovane zakonske spremembe, vendar ni stroke po njegovih besedah nihče upošteval. Lastniki zavetišč tarnajo, da vlada popoln kaos, da se ne ve, kdo pije in kdo plača. Po Hajdinjakovih navedbah veterinarski inšpektorji glede izvajanja zakonskih določil, nanašajočih se na dolgotrajno oskrbo zapuščenih živali, zavetiščem ne dajejo enotnih navodil. UVHVVR so dopis v zvezi s tem poslali avgusta, odgovor pa so dobili šele po treh mesecih. »Z odnosom in načinom komunikacije so nam ubili voljo do dela,« je pripomnila Polona Samec, Dušan Hajdinjak pa je poudaril: »Novela zakona o zaščiti živali, ki so jo napisali predstavniki nevladnih organizacij za zaščito živali, je populistična, slaba in nedodelana. Za živali bo slabše poskrbljeno, saj v zavetiščih ne bo prostora za vse. Vrnili se bomo v leto 2003, ko so psi letali po ulicah.«

Kritičen je tudi do tega, da nihče ne zajezi tihotapljenja psov iz držav nekdanje Jugoslavije in uredi kaotičnih razmer s psi v romskih naseljih, saj slovenska zavetišča polnijo predvsem te živali. »Zavetišča so polna psov iz Italije in z Balkana. Dokler bodo društva množično uvažala te živali, bo, tako kot je,« je izpostavila Samčeva. Dodajmo, da romski psi prevladujejo predvsem v trebanjskem in novomeškem zavetišču, saj sprejemata živali iz občin, kjer je največ neurejenih romskih naselij. Zavetišče Turk je imelo doslej pogodbo sklenjeno s sedmimi občinami, tudi z novomeško. O tem, koliko jih bodo obdržali, se še dogovarjajo. Marija Turk, vodja tega zavetišča, nam je dejala, da skoraj polovico od štiridesetih njihovih namestitvenih enot trenutno zasedajo psi iz novomeške občine, ki povečini izvirajo iz romskih naselij. Po njenih besedah so razmere tam alarmantne, kar zadeva zanemarjene živali.

Za odvzeme trpečih živali ni denarja?

Toda predstavniki zavetišč izpostavljajo, da inšpekcijski odvzemi psov neodgovornim lastnikom skoraj stojijo. Razlog naj bi bilo varčevanje s proračunskim denarjem. Po navedbah UVHVVR so letos odvzeli in v zavetišča namestili 96 psov, za dolgotrajno oskrbo živali pa so v prvih enajstih mesecih zavetiščem izplačali 1.743.657,98 evra.

Novela zakona o zaščiti živali je spremenila tudi način financiranja zavetišč. Če skrbnik zapuščene živali ni znan, je bila do avgusta letos oskrba zapuščenih živali prvih trideset dni finančno breme lokalne skupnosti, na območju katere so jih našli, od 30. do 120. dne so stroške krili imetniki zavetišč, po 120. dnevu pa država. Po novem je drugače. Prvih šestdeset dni jo plačujejo občine, potem do 180. dneva država, po 180. dnevu pa 35-odstotno država in 65-odstotno imetniki zavetišč. Toda Polona Samec opozarja, da jim država v primeru, če mora zavetišče sprejeti žival iz občine, ki nima z nikomer sklenjene pogodbe, po 180. dnevu ne pokrije niti 35 odstotkov stroškov. Samčevi se zdi nesprejemljivo tudi to, da je država zavetiščem glede dolgotrajne oskrbe z zakonom naložila številne obveznosti, zanje pa jim plača zgolj 35 odstotkov stroškov. Mnogi psi namreč v zavetiščih ostanejo do naravne smrti, saj jih zaradi zdravstvenih ali vedenjskih težav ne morejo nikomur oddati ali pa po njih preprosto ni povpraševanja. V horjulskem zavetišču imajo denimo epileptično psičko s črnogorskim čipom. »Trenutno imamo sedemnajst psov, ki jih verjetno ne bomo mogli nikoli oddati. Najdlje, od leta 2021, na morebitnega posvojitelja čaka kuža, ki ga nihče ne povoha. Majhni kužki gredo v posvojitev, tisti srednje velike in velike rasti pa ostajajo v zavetišču,« je povedal vodja trebanjskega zavetišča. »Predlagali smo, naj bodo psi v zavetišču največ šestdeset dni, potem pa naj zanje poskrbi država. Po zgledu Italije naj zgradi svoje zavetišče, v katerem naj za njihovo oddajo skrbijo nevladne organizacije,« je izpostavil Dušan Hajdinjak.

Kje so državna zavetišča?

Lastniki zavetišč, ki so pogosto predmet kritik, se čudijo, zakaj imamo v Sloveniji zgolj šestnajst zavetišč, od tega le deset večjih, zakaj ni novih, zakaj na Koroškem in Gorenjskem ni nobenega, zakaj nima svojega niti država. Slednje je navsezadnje 16. januarja 2023 na posvetu Za boljšo prihodnost živali, ki ga je organizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, napovedal predsednik vlade Robert Golob.

»Verjamem, da bomo našli široko podporo tudi za ustanovitev zavetišča, centralnega ali pa regionalnih, državnih zavetišč, vključno z zavetiščem za rejne živali,« je dejal premier. A je ostalo zgolj pri besedah. Na UVHVVR so na naše vprašanje, ali se v kratkem obeta gradnja kakšnega novega zavetišča za zapuščene živali, prostodušno odvrnili: »S to informacijo nismo seznanjeni.«