»Gradnja odseka tretje razvojne osi skozi Novo mesto je obstala,« ugotavlja Jože P. Damijan. »V bistvu je nejasno, kdaj bo Dars dobil novo dovoljenje in kdaj se bo gradnja začela, ali bo to že čez eno leto, čez dve ali tri; trenutno je vse to še v oblakih.«
Spomnimo: zastoj gradnje si je država zakuhala sama. Upravno sodišče je poleti Darsu razveljavilo gradbeno dovoljenje, ker je bilo izdano na podlagi protiustavne uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju. Sodišče je v sodbi pritrdilo pritožnikom iz civilne iniciative 3ROS – jug in ministrstvu za naravne vire in prostor naložilo, da v ponovljenem postopku ne sme odločati na podlagi predpisa, za katerega je ustavno sodišče že leta 2022 ugotovilo protiustavnost.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je nato pripravilo predlog nove uredbe, ki pa vsebuje dolg seznam protiustavnih in nezakonitih določb. Obenem je v nasprotju s pravnim redom EU in evropskimi direktivami; z njenim sprejemom bi vlada prevzela še tveganje sprožitve postopka evropske komisije zaradi kršitve pravil o državnih pomočeh. O tem smo v Dnevniku ekskluzivno poročali.
Predlog uredbe pred dvema tednoma ni dobil potrditve na odboru vlade za gospodarstvo. Zatem se je vrnil v medresorsko usklajevanje. Tam naj bi predlog poskušali uskladiti s prejetimi pripombami; ključne so predvsem podrobno argumentirane pripombe vladne službe za zakonodajo.
Tudi državni prostorski načrt nezakonit
Država je medtem vložila predlog za dopustitev revizije sodbe upravnega sodišča. »Opozarjamo, da je bilo s predmetno sodbo ugotovljeno ne le, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi protiustavne uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ampak tudi, da je državni prostorski načrt, ki predstavlja materialnopravno podlago za izdajo dovoljenja, nezakonit,« opozarjajo v civilni iniciativi 3ROS – jug. »To pomeni, da gradbeno dovoljenje nima zakonite podlage in da je nadaljevanje projekta v trenutni obliki v nasprotju z načelom pravne države ter evropskimi in ustavnimi zahtevami glede okoljskih presoj in prostorskega načrtovanja. Namesto da bi država odpravila ugotovljene nezakonitosti, poskuša z izrednim pravnim sredstvom ohraniti neustavno stanje. Revizija se poskuša uporabiti kot orodje za politično preživetje projekta, ne kot pravno sredstvo za odpravo nepravilnosti.«
Gradnja tega odseka tretje razvojne osi se zaradi odločitev vlade Roberta Goloba odmika v nedoločeno prihodnost. Sočasno so predvidljivi negativni učinki zamude za regionalni razvoj, logistiko in vsakdanje življenje prebivalcev. Analizo ekonomskih posledic zamud je Damijan predstavil na 20. kolokviju o asfaltih, bitumnih in voziščih v organizaciji Združenja asfalterjev Slovenije (ZAS), ki je prejšnji teden potekal na Bledu.
»Prometnica ni samo cestna ali železniška povezava, temveč je tudi razvojni mehanizem, ki regijam omogoča večjo dostopnost in s tem razvoj, ker poveča njihovo privlačnost za investicije in gospodarsko dinamiko,« je uvodoma poudaril.
Učinke iz Pomurja preslikal na tretjo razvojno os
Študije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svetovne banke kažejo, da nova prometnica običajno izboljša oziroma skrajša čas potovanja za 30 do 70 odstotkov, zniža logistične stroške za 10 do 20 odstotkov in za 25 do 40 odstotkov poveča dostopnost delovne sile. Obenem privablja nove investicije, poveča produktivnost za 0,4 do 0,9 odstotka, ustvari nova delovna mesta in pospeši rast BDP. »Vsi ti pozitivni učinki zgraditve prometnice so empirično dokazani na podlagi konkretnih primerov,« pravi Damijan.
Konkretni slovenski primer teh učinkov je zgraditev pomurske avtoceste, katere zadnji odsek je Dars odprl julija 2008. Večja prometna dostopnost Pomurja je pozitivno vplivala na gospodarsko dinamiko regije, pospešila rast števila zaposlenih in podjetij ter povečala prihodke in izvoz tamkajšnjega gospodarstva.
Te ugotovitve je Damijan preslikal na traso tretje razvojne osi, katere trije kraki se bodo raztezali na več kot 146 kilometrih novih hitrih cest. »Z zgraditvijo tretje razvojne osi bi se skupni čas vožnje skrajšal za 22 do 40 odstotkov, na leto bi se prihranilo 1,16 milijona ur vožnje, kar bi ustvarilo 18,6 milijona evrov prihrankov,« je ocenil.
Gospodarstvo ob tretji razvojni osi bi z novo hitro cesto ustvarjalo 60 milijonov evrov dodane vrednosti, dobilo bi 450 novih delovnih mest in 38 novih podjetij. Obenem bi zgraditev tretje razvojne osi – vrednost severnega in južnega kraka je ocenjena na 2,55 milijarde evrov – skozi desetletno obdobje pospešila slovensko gospodarsko rast za 0,3 odstotne točke.
Z vsakim letom bo gradnja dražja
A kot rečeno, Dars je na južnem odseku ostal brez gradbenega dovoljenja. »Zamik povzroča povečanje stroškov gradnje ter velike in trajne izgube za gospodarstvo in gospodinjstva,« opozarja Damijan. Po njegovi analizi bo gospodarstvo v regiji z vsakim letom zamika izgubilo šest milijonov evrov dodane vrednosti, na leto se bodo ustvarila štiri podjetja in 50 delovnih mest manj, investicij bo za 350.000 evrov manj, kot bi jih bilo, če bi se hitra cesta že gradila. »Za regijo, ki že danes najbolj zaostaja za slovenskim povprečjem, so to konkretne izgube, še posebej če bi se zamuda razvlekla na več let.«
Dodatno opozarja na podražitve v gradbenem sektorju. Po podatkih statističnega urada so se storitve v prvih devetih mesecih letos podražile za 4,5 odstotka. Če to preslikamo na petletno obdobje, bi gradnja odseka s 560 milijonov evrov poskočila na 700 milijonov evrov. »Bolj ko odlašamo, dražje bo,« pravi Damijan, ki je izračunal tudi učinek zgraditve tretje razvojne osi na vrednost nepremičnin. V Pomurju so cene v letih po zgraditvi odseka porasle za okoli 11 odstotkov. Podoben porast naj bi povzročila zgraditev tretje razvojne osi. »Vsako leto zamika gradnje bi povzročilo od pet do osem milijonov evrov izgube premoženjske koristi za vse tiste, ki bodo prodajali nepremičnine v gravitacijskem območju tretje razvojne osi.«
Prvi odsek naj bi odprli leta 2029
Tretja razvojna os bo s slovenskim avtocestnim omrežjem povezala savinjsko-šaleško regijo, Koroško, Zasavje, Posavje in Belo krajino. Gradnja najbolj napreduje na severu trase. Za zdaj sta dokončana viadukt Jenina in dober kilometer regionalne ceste na območju Gaberk, ki bo omogočila križanje s prihodnjo hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Dars trenutno še pridobiva gradbeno dovoljenje za odsek hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem v dolžini 14 kilometrov, medtem ko dela na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki bo dolg 17,5 kilometra in je razdeljen na osem sklopov, že potekajo. Po prvih novih kilometrih hitre ceste naj bi se zapeljali sredi leta 2029.
