Šolski prevozi osnovnošolcev so v pristojnosti občin, kar zanje pomeni velik finančni in organizacijski zalogaj, zlasti na razpršeno poseljenih podeželskih območjih. Skupni letni znesek, ki ga občine namenijo šolskim prevozom, od leta 2018 strmo narašča: takrat 37 milijonov evrov, leta 2022 že 45,7 milijona, leta 2023 57,1 milijona, leta 2024 pa 64,4 milijona evrov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so občine za ta namen porabile 65,6 milijona evrov, projekcija za celotno leto pa znaša okoli 82 milijonov evrov. Obseg voženj se večinoma ne povečuje; stroški rastejo zaradi dražjih energentov, šibke konkurence na razpisih in posledic koncesij v medkrajevnem prometu.
Po izračunih Sebastiana Toplaka, predavatelja na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter župana občine Podlehnik, pripravljenih na podlagi podatkov Skupnosti občin Slovenije, se strošek šolskih prevozov na prebivalca močno razlikuje: v Solčavi znaša okoli 230 evrov na prebivalca, v Osilnici in Podlehniku po 121 evrov, v Celju približno 0,1 evra, na Bledu in v Bohinju pa okoli 0,2 evra.
Med večjimi mesti Maribor nameni okoli 2,3 evra na prebivalca, Ljubljana pa 14,5 evra. Razlike izhajajo predvsem iz treh dejavnikov: geografije in razpršene poselitve (gorske občine imajo več daljših relacij z malo potniki), razmer na trgu (na številnih razpisih se pojavi le en ponudnik, zato je pogajalskega prostora malo) ter organizacije prevozov (občine, ki del poti preusmerijo na redne linije, učencem zagotovijo letne vozovnice ali del voženj opravijo s šolskimi kombiji, stroške praviloma hitreje znižajo).
Kako poskušajo občine varčevati
Del občin se je na podražitve odzval s preurejanjem sistema. Župan občine Podlehnik je za dve liniji z več učenci izbral Arrivo, preostale prevoze pa prilagodil za manjši kombi (nakup je bil sofinanciran prek razpisa okoljskega ministrstva) in izračunal približno 40-odstotni letni prihranek. Radlje ob Dravi bodo šolske vožnje vključile v nov lokalni potniški sistem Fura Radlje, ki vključuje tudi brezplačen javni prevoz po občini in prevoze na poziv.
Na Gorenjskem je po lanski krizi letos mirneje. »Glede na vso kalvarijo, ki smo jo lani doživljali tako z mestnim potniškim prometom kot s šolskimi prevozi, je letos slika veliko boljša,« pravi jeseniški župan Peter Bohinec. S koncesionarjem so dosegli popust, zato bodo s prvim septembrom znova vzpostavljeni vsi sklopi šolskih prevozov, tudi povezava med Hrušico in OŠ Toneta Čufarja; cena je kljub vrnitvi petega sklopa za približno četrtino nižja kot lani. V Kranju bodo šolske vožnje kombinirali z mestnimi in medkrajevnimi linijami.
Radovljica je skupaj z osnovnimi šolami del poti preusmerila na redne linije, več voženj bodo opravili šolski kombiji; posebne linije bosta med letoma 2025–2029 izvajala prevoznika Arriva in Luka PGT. Ocenjeni strošek za šolsko leto 2025/26 znaša 420.000 evrov – lani je znašal 1,23 milijona. V Bohinju so del prevozov prenesli na medkrajevne linije in učencem zagotovili letne vozovnice; pričakovani letni prihranek je približno 200.000 evrov.
Drugod stroški še naprej rastejo
V Sevnici so lani za šolske prevoze namenili okoli 1,1 milijona evrov, po novem razpisu pa bo vsako od naslednjih dveh šolskih let stalo 1,425 milijona evrov. Po besedah župana Srečka Ocvirka linije – z eno izjemo – pokriva Nomago; zakon o javnem naročanju in ena sama ponudba pa konkretno zmanjšujeta manevrski prostor občin. V Kostanjevici na Krki je isti prevoznik sprva predlagal 40-odstotni dvig cen, zaradi omejitve v aneksu prejšnje pogodbe pa so se dogovorili za 29-odstotno podražitev, navaja župan Robert Zagorc.
