»Vprašanje je, ali bomo imeli še kdaj tako lepo poletje, sploh mi v alpskih koncih. Tako malo padavin, kot smo jih imeli letos, ne pomnimo, zato smo že sredi tega tedna presegli število gostov iz rekordnega leta 2019,« se je pohvalil Uroš Ambrožič, direktor Kampa Šobec, ki je le streljaj od Bleda. Tradicionalno ga od začetka aprila do začetka oktobra polnijo tujci, največ Nemci, sledijo jim Nizozemci, vse več je tudi Čehov, ki so po Ambrožičevih navedbah zelo dobri gostje. »V zadnjih petih letih smo vse publikacije, spletne strani in rezervacijski sistem prevedli tudi v češki jezik, saj smo načrtno vstopili na ta trg,« nam je pojasnil sogovornik.

Bohinjski kampi: zasedeno

Zadovoljni so tudi v Kampu Danica v Bohinjski Bistrici, ki je last Turističnega društva Bohinj. Njegov predsednik Boštjan Mencinger ugotavlja: »Še trideset do petdeset odstotkov več gostov bi lahko imeli, tolikšno je povpraševanje. Letošnji obisk je primerljiv z rekordnim iz leta 2019,
ga pa omejujemo, da ne bi imeli gostje slabe izkušnje zaradi pretirane gneče.« Obvestila, da so polni, to poletje izobešajo tudi drugi kampi na bohinjskem koncu. »Na območju Julijskih Alp so zasedene tudi vse druge prenočitvene zmogljivosti. Letošnji julij je bil za petnajst odstotkov boljši od rekordnega julija 2019. Očitno je to posledica pandemije. Meje so bile dve leti zaprte, ljudje so ostajali doma in so za počitnikovanje prihranili veliko denarja,« je poudaril Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Langusa sicer skrbijo nizki vodostaji rek. »Sava Bohinjka v petdeset letih še nikoli ni bila nižja. Jeseni bomo morali določiti pravila uporabe vodnih virov za športne dejavnosti, da bodo vsi vedeli, kdaj nastopi čas, ko je treba reko zaradi varstva voda in narave zapreti,« napoveduje prvi mož bohinjskega turizma. Obregnil se je tudi ob kampiranje na črno, ki ga je letos veliko, deloma tudi zaradi natrpanih kampov. Število izrečenih kazni zaradi divjega kampiranja se je povečalo za tri- do štirikrat. »Toda skoraj ceneje je plačati kazen kot bivati v kampu,« opozarja Klemen Langus, ki je kritičen tudi do platform, prek katerih ljudi usmerjajo, kje naj kampirajo na črno, da jih ne bodo zalotili.

Tako lepega poletja še ni bilo

Z divjim kampiranjem se spopadajo tudi v Posočju, kjer so kampi prav tako zelo polni. Lidija Koren, lastnica Kampa Koren v Kobaridu nad Sočo in predsednica Združenja kampov Slovenije, meni, da bi lahko ta problem zajezili tako, da bi v najbolj obleganih predelih, kot so dolina Soče, Bohinj in Bled, poleti sprejemali le goste, ki bi prostor v kampu rezervirali vnaprej. Sicer pa tudi Korenova zadovoljna priznava: »Trideset let delam v kamp turizmu, a tako lepega poletja še ni bilo.« Posledično v slovenskih kampih pričakuje rekordno sezono.

Korenova se zaveda tudi negativnih posledic sušnega poletja. »Nekateri kampi v Posočju so prisiljeni za nekaj ur na dan zapirati vodo za tuširanje. Zaradi požarne ogroženosti je v kampu to poletje zelo težko delati, kajti morebiten požar bi pomenil katastrofo; da izbruhne, pa zadostuje že odvržen cigaretni ogorek,« svari sogovornica. Zaradi pomanjkanja padavin izpostavlja tudi zelo nizke vodostaje rek, Soča je bistveno manj vodnata kot pretekla poletja, Nadiža pa je popolnoma presahnila. Na zaskrbljujoče stanje na reki Soči so opozorili tudi na facebook strani Varujmo Bovško. »Kolone raftov se neprekinjeno gnetejo po skalah od 8.30 do 19. ure po že tako prenizki Soči. Kje so meje? Soča potrebuje jasna pravila uporabe, omejitve in nadzor za vse uporabnike. Ta potreba se
je še posebej pokazala ob letošnjem ekstremno nizkem vodostaju,«
so zapisali.

Savinja: veslanje in ribolov prepovedana

Nekoliko drugače je ob Kolpi. »Letošnje poletje je balzam za dušo. Ob koncih tedna smo zelo polni, med tednom pa ni hude gneče. Kolpa je po mojem ta trenutek edina turistična reka, ki je dovolj vodnata, da je še primerna tudi za veslanje. Čeprav je zelo topla, saj ima 26 stopinj, je v tem delu tudi izjemno čista. Problem so le redarji, ki ljudem, ki so prisiljeni parkirati na posušeni travi, saj ni urejenih parkirišč, izrekajo absurdne kazni,« nam je razmere v Obkolpju predstavil Tine Lindič iz kampa Kolpa Adventures v Gorenjih Radencih pri Starem trgu.

Povsem drugačna slika je ob Savinji, po kateri je veslanje že od 10. julija prepovedano. »Vodniki čolnov so brez plače, kar zanje pomeni bankrot. To je enako, kot če pekarna ne bi imela moke, saj brez nje ne more speči kruha. Ti ljudje zdaj počnejo druge stvari, tudi sladoled prodajajo,« nam je kritične razmere opisal Jure Kolenc, lastnik Kampa Menina v Rečici ob Savinji. Meni, da bi moralo neprekinjeno deževati vsaj teden dni, da bi bilo spet mogoče veslati. Toda ta vlak je za letos po njegovem že odpeljal, saj gredo počitnice h koncu, zato bo obiskovalcev vse manj. Je pa s sezono zadovoljen. »Zaradi lepega vremena ni predčasnih odhodov domov. Prevladujejo tujci, zlasti Nemci, Nizozemci, Italijani in Čehi, medtem ko so Slovenci, odkar ni
turističnih bonov, pokleknili in denar nosijo na Hrvaško,« ugotavlja Jure Kolenc.