Trojica poslancev, ki želi ustanoviti novo poslansko skupino, je v DZ sprva poslala obvestilo o ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev Demokrati. Konec minulega tedna so predsednici DZ poslali izjavo o članstvu v stranki Demokrati, v katerem so navedli, da želijo ustanoviti poslansko skupino Demokrati. Pri tem so se sklicevali na tretji odstavek 31. člena poslovnika DZ, ki sicer govori o ustanoviti poslanske skupine nepovezanih poslancev.
V SDS, matični stranki Logarja in Irgl, so opozorili na neustrezno poslovniško podlago Logarjeve namere, predsednici DZ pa so podali predlog za zavrnitev poslanske skupine. Na kolegiju predsednice danes niso sodelovali, pred začetkom seje pa so v sporočilu za javnost znova izpostavili, da lahko trojica poslancev skladno s poslovnikom ustanovi poslansko skupino nepovezanih poslancev, ne pa poslanske skupine Demokrati. Ta bi bila mogoče zgolj skladno s pogoji v drugem odstavku 31. člena, ki pa trenutno niso izpolnjeni.
Zakonodajno-pravna služna in predsednica DZ na ločenih bregovih
Takšni razlagi je na današnji seji kolegija Klakočar Zupančič se je na današnji seji kolegija predsednice DZ strinjala z oceno SDS. Izpostavila je, da lahko novo poslansko skupino ustanovijo poslanci izvoljeni na isti listi, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če se iz dela stranke ustanovi nova stranka ali če razpade koalicija političnih strank. Ker trojica poslancev ni bila izvoljena na isti listi (Logar in Irgl sta bila člana SDS, Novak pa član Gibanja Svobode), pogoji za ustanovitev poslanske skupine z imenom Demokrati niso bili izpolnjeni.
Razlago zakonodajno-pravne službe (ZPS) DZ, ki je med drugim navedla, da je izvoljenost poslancev na istoimenski listi le navezna okoliščina in ne pogoj, Klakočar Zupančič razume drugače, je pojasnila svojo odločitev. »Upoštevaje naš volilni sistem, volivci žal ne volijo obrazov, ampak program političnih strank oziroma volijo skladno s svojim svetovnonazorskim in ideološkim prepričanjem. In načelo predstavniškega mandata v tem primeru je po mojem mnenju nad načelom svobode poslanca,« je dejala na seji kolegija.
Prezreti pogoj, da lahko poslansko skupino ustanovijo poslanci, izvoljeni na isti listi, bi bilo tako po njenem mnenju »nesprejemljivo z vidika izražene volje volivk in volivcev na volitvah«. »Prav tako spreminjanje števila in sestave poslanskih skupin, kar je seveda mogoče pod poslovniško določenimi pogoji, po mojem mnenju ni zaželeno, ker to ni v največjo korist državljank in državljanov,« je še dejala.
ZPS: Nosilci pravice so poslanci in ne stranka
Poslovnik DZ sicer ne omenja primera, ko se v novo stranko združijo poslanci različnih strank. A ZPS je v mnenju med drugim izpostavila tudi, da poslovniškega določila o ustanovitvi poslanske skupine poslancev z iste liste ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, da lahko nova poslanska skupina nastane le iz dela članov ene stranke, ne pa, če se ustanovi iz dela dveh ali več političnih strank.
Ob tem so v mnenju navedli tudi, da se zaradi ustavne pravice svobode združevanja pripadnost politični stranki med mandatom lahko spremeni, poslanske skupine nepovezanih poslancev pa ne morejo sestavljati poslanci, ki so medsebojno strankarsko povezani. Prav tako so izpostavili, da so nosilci pravice ustanoviti in delovati v poslanski skupini oz. iz nje izstopiti poslanci, in ne politična stranka.
