V prostorih ministrstva za delo je včeraj potekala prva novinarska konferenca načrtovanega ministrstva za solidarno prihodnost. Enega izmed dodatnih resorjev, ki si jih je zamislila vlada Roberta Goloba, bo po pričakovanjih vodil edini kandidat za ta položaj Simon Maljevac, dosedanji državni sekretar na ministrstvu za delo. Luka Mesec ostaja minister za delo. Novo ministrstvo bo vključevalo področja stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe in ekonomske demokracije. Kadrovsko ga bodo popolnili s kombinacijo novih zaposlitev in prerazporeditev kadrov z ministrstev za zdravje, delo ter okolje in prostor. V dveh let naj bi to naneslo okoli sto zaposlitev. Mesec je poudaril, da so zadnje mesece v okviru ministrstva za delo s pomočjo kadrovskih okrepitev že pripravljali ukrepe za novi resor: »Lopate so že zakopale.«
Državni sekretarji še neznani
Kje bodo prostori, zaenkrat ni jasno; pogovori še potekajo. Tudi državni sekretarji bodo znani šele po potrditvi v stranki. Pričakovati pa je, da bodo poleg Maljevca položaje v kabinetu novega ministrstva prevzeli včerajšnji govorci, ki so predstavili cilje na posameznih delovnih področjih. Glede stanovanjske politike je Klemen Ploštajner, sociolog in poznavalec področja, kot tri ključne naloge izpostavil zagotavljanje pravice do stanovanja, regulacijo trga stanovanj, ki naj se odmakne od gole tržne logike maksimiziranja dobičkov, in vzpostavitev sistematičnega zbiranja podatkov, na čemer bodo lahko temeljile učinkovite nove politike. Zgled je avstrijski model in gradnja javnih stanovanj, ki bi jih lahko državljanom v najem ponudili za sedem evrov na kvadratni meter.
»Rezultati razvojnih politik se bodo pokazali šele čez čas, se je pa treba problema lotiti urgentno,« je izpostavil Ploštajner. Za oris katastrofalnega stanja je navedel, da celotno stanovanjsko politiko v Sloveniji trenutno pokriva šest zaposlenih v sektorju za stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor. »Metaforično imajo ti zaposleni prostore na Dunajski v kleti,« je bil jasen Ploštajner. Po besedah Luke Mesca so sicer zadnje tri mesece glede sredstev za stanovanjsko politiko potekala pogajanja z ministrstvom za finance, prav tako s predsednikom vlade usklajujejo način regulacije področja. Do leta 2026 bi v najboljšem primeru lahko zagotovili od 4000 do 5000 javnih stanovanj iz projektov, ki so že v pogonu. »Če bo postavljena javna mreža, sklad za razvoj zemljišč in bo politiko podprla država, tudi finančno s povratnimi sredstvi, ni utopija, da bo v naslednjem mandatu mogoče zgraditi do 2000 javnih stanovanj na leto,« je ocenil Mesec.
Prenova zakona
o dolgotrajni oskrbi
Na področju dolgotrajne oskrbe pa bo po besedah dr. Luke Omladiča prva naloga prihodnje leto prenoviti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo temelj za kakovostno, vsem dostopno, pravično in javno dolgotrajno oskrbo. »Zagotoviti moramo tudi stabilno financiranje storitev oskrbe v domovih. Poudarjam, da se s sprejetjem te vladne novele prihodnje leto že odklene 30 milijonov evrov prve pomoči za domove za starejše, ki se srečujejo s težavami zaradi draginje,« je komentiral. Dodal je, da dolgotrajna oskrba niso zgolj domovi za starejše, pač pa je treba starejšim zagotoviti tudi možnost, da lahko čim dlje varno ostanejo na svojem domu.
Cilje na področju ekonomske demokracije, o kateri je v javnosti za zdaj največ nejasnosti, pa je predstavila dr. Katja Simončič. »Cilj je sprejeti zakon, ki bo prenesel ameriški model delničarstva zaposlenih v Slovenijo, ga prilagodil našemu prostoru in podjetnikom, ki bodo to želeli, omogočil, da vključijo zaposlene v lastniško shemo. Gre za prakso, ki je progresivna, čeprav ni nova. V Španiji, Italiji in Franciji imajo takšna podjetja že desetletja. V ZDA kar 10 odstotkov delovne sile zasebnega sektorja dela v takšnih podjetjih,« je pojasnila. Zakon o vključevanju zaposlenih v lastništvo podjetij je že spisan in je trenutno v fazi usklajevanja z ministrstvom za finance.
