Preverjanje dejstev: Mahnič je bolj zavajal kot Golob

»Takoj po vašem prihodu v vlado junija 2022 se je število nezakonitih prehodov meje drastično povečalo, kar je neposredna posledica vaših odločitev, kot sta odstranitev ograje na meji s Hrvaško in javno govorjenje, da je ilegalne migracije treba narediti legalne,« je poslanec SDS Žan Mahnič dejal v torek v poslanskem vprašanju premierju Golobu na zadnji redni seji državnega zbora v aktualni sestavi.

Premier Robert Golob je Mahničeve navedbe zavrnil in dejal: »Uvedli smo ponovni nadzor na schengenski meji proti vzhodu in proti jugu, ker smo bili v to primorani. In danes imamo rezultate. Leta 2025 je dotok ilegalnih migrantov v Slovenijo radikalno upadel. V letu 2026 je dotok minimalen. In to je rezultat te vlade.«

Ker sta se Mahnič in Golob sklicevala na rezultate in statistiko, smo preverili javno dostopne podatke in poiskali pojasnila strokovnjakov. Ti kažejo precej bolj zapleteno sliko od politične polemike v parlamentu.

Ograja in številke

Trditev poslanca Mahniča, da je povečanje števila nedovoljenih prehodov neposredna posledica odstranjevanja ograje, ni podprta z nobenimi javno dostopnimi podatki. Raziskovalec migracij dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije opozarja, da je o korelaciji med odstranjevanjem žice in povečanim številom ljudi na poti v Slovenijo težko govoriti ali trditev dokazovati. »Glede na statistiko policije je največ ljudi nedovoljeno prečkalo mejo takrat, ko je bila ograja v celoti postavljena,« pravi.

Leta 2015 in 2016 je namreč v povprečju slovensko mejo prečkalo 13.000 migrantov na dan, nato je začelo število upadati. Leta 2019 pa je bilo nedovoljenih prehodov okoli 16.000 v vsem letu, leta 2020 nekaj več kot 14.000 in leta 2021 okoli 10.000.

Število nedovoljenih prehodov je ponovno naraslo leta 2023, saj je v vsem letu mejo prečkalo kar 60.587 migrantov, vendar se je število nedovoljenih prehodov meje takrat povečalo po vsej Uniji, zato tega ne moremo pripisovati odločitvi vlade Roberta Goloba, da panelno ograjo in rezilno žico z meje odstrani. Prav tako je že naslednje leto število prehodov močno upadlo: leta 2024 je mejo nedovoljeno prečkalo 46.192 ljudi, lani pa le še 28.200.

Na tako imenovani balkanski poti je število prihodov lani upadlo za več kot 60 odstotkov. Zakaj? »Zato ker Evropska unija vsako leto s pomočjo različnih politik, ukrepov, programov in projektov krepi zunanje meje Evropske unije. Eden od ukrepov je krepitev Frontexa, mejne agencije, ki je z 90 milijoni evrov prejetih sredstev v letu 2014 zrasla na milijardo evrov prejetih sredstev v letošnjem letu, med letoma 2028 in 2034 pa naj bi EU v Frontex vložila skoraj 12 milijard evrov. Prek eksternalizacijskih politik pa Unija sklepa zavezništva in sporazume s tako imenovanimi tretjimi državami, ki nato izvajajo zadrževanje ali odvračanje ljudi na poti,« pojasni dr. Gombač.

Torej tudi trditev predsednika vlade, da je nedovoljenih prehodov manj zaradi nadzora na slovenski meji s Hrvaško in Madžarsko, ni povsem vzdržna, res pa je, da ta nadzor delno prispeva k širši politiki mejnega nadzora, ki ga izvaja Frontex.

Samovoljna interpretacija grafov

»Slovenija je po številu prosilcev za azil na tisoč prebivalcev v samem vrhu Evropske unije. Veste, s katero državo smo enaki? S sosednjo Republiko Italijo,« je na seji še dejal poslanec SDS Žan Mahnič in se pri tem skliceval na uradne podatke Eurostata. Vendar Eurostat ne vodi podatka o dejanskem številu prosilcev, ki se v posamezni državi zadržujejo v določenem trenutku.

Beleži pa število prvih podanih prošenj za azil v posamezni državi članici Evropske unije za vsak mesec. Zadnji dostopni podatki na Eurostatu so za september 2025, iz njih pa izhaja, da je Slovenija septembra res bila v samem vrhu po prvih podanih prošnjah za azil, takoj za Italijo. Več prvih prošenj kot v Sloveniji je bilo podanih samo še v Belgiji, Luksemburgu, Španiji, na Irskem, Cipru in v Grčiji. Pri tem je pomembno poudariti, da gre za prvo podano prošnjo, kar pa ne pomeni, da je tolikšno število ljudi dejansko v posamezni državi.

Povsem drugačna slika pa je, ko pogledamo statistiko za vse leto. »Leta 2025 je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo 4172 posameznikov. Od tega jih je večina zapustila Slovenijo, preden je bilo o njihovi prošnji za mednarodno zaščito sploh odločeno. To pomeni, da je v Sloveniji na dnevni ravni bistveno manj prosilcev za mednarodno zaščito od navedene številke,« pojasni Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). Pove še, da je Italija ena od držav, v kateri je število podanih prošenj za mednarodno zaščito največje; samo oktobra 2025 so recimo prejeli rekordno število prošenj, kar 12.650. »Slovenija se tako z Italijo glede števila prosilcev za mednarodno zaščito nikakor ne more primerjati. Tudi v primerjavi z drugimi članicami niti približno nismo v vrhu držav po številu prosilcev za mednarodno zaščito,« pove Regvar. Po pojasnilih sogovornikov Mahničeva primerjava Slovenije z Italijo ni ustrezna in temelji na selektivnem branju Eurostatovih podatkov.

Kljub upadu nedovoljenih prehodov meje, manjšemu številu prošenj za mednarodno zaščito in ne povsem zapolnjenim zmogljivostim v azilnih domovih pa slika v Sloveniji ni rožnata. »Treba bi bilo povečati zmogljivosti na področju nastanitve in pospešiti postopke mednarodne zaščite, saj so ti lahko izjemno dolgotrajni,« pove Urša Regvar. In dodaja: »Bistveno pa je, da se na področju migracij javnosti ne zavaja z 'umetno ustvarjenimi krizami'.«