Jancis Robinson velja za eno največjih avtoritet s področja vina; med drugim je soavtorica Oxford Companion to Wine in The World Atlas of Wine. Čeprav je Angležinja leta 2021 prodala svoj spletni portal ameriškemu podjetju Recurrent Ventures, ostaja glavna urednica in soustvarjalka vsebine. Informacije, objavljene na »njenem« portalu, imajo v svetu vinogradništva in vina veliko težo.
Na omenjenem portalu je bila v soboto objavljena kratka vest. »Guinnessova knjiga rekordov je 10. novembra sporočila, da je 416 let staro divjo trto v Tibetu priznala kot najstarejšo živečo trto na svetu. Ta trta je kot najstarejšo živečo trto nadomestila Staro trto v Mariboru v Sloveniji,« je poročala novinarka Samantha Cole-Johnson.
Guinnessova knjiga rekordov in Stara trta z Lenta
Guinnessova knjiga rekordov je leta 1999 priznala mariborsko Staro trto na Lentu kot najstarejšo vinsko trto, ki še rodi grozdje. Uradno je bila vinska trta sorte modra kavčina v knjigo vpisana leta 2004. Svetovni rekord so potrdili na podlagi znanstvenih analiz iz leta 1972, ki so pokazale, da je bila trta takrat stara najmanj 350 let, morda celo do 400 let. Natančnejše starosti ni bilo mogoče določiti, ker je bil osrednji del debla že gnil. Dodatni dokaz je bila ilustracija iz leta 1681, na kateri je trta vidna ob pročelju hiše, ob kateri se vije še danes. »Njena zgodba pripoveduje o trdoživosti in izjemni življenjski energiji, saj je trta v svojih 450 letih preživela turška obleganja, številne požare, trtno uš in bombardiranje mesta,« piše na spletni strani mariborskega zavoda za turizem.
Maribor stavi na turistični potencial Stare trte
Pod vodstvom župana Aleksandra Saše Arsenoviča je Maribor začel vse bolj ambiciozno izkoriščati turistični potencial Stare trte. Leta 2022 so odprli Muzej najstarejše trte na svetu na Vojašniškem trgu, ki dopolnjuje kulturne vsebine in se navezuje na Hišo Stare trte. Za ureditev muzeja so odšteli nekaj več kot pol milijona evrov. Lani je novo opremo dobila Hiša Stare trte, zanjo so odšteli nekaj več kot 700.000 evrov. Ob tem so med prenovo Lenta zasnovali nov trg med Vojašniško ulico in Splavarskim prehodom. Poimenovali so ga Trg najstarejše trte.
Tibet kot zibelka kitajskega vinogradništva
Desetega novembra je spletna stran Guinnessove knjige rekordov objavila članek o starodavni trti, ki je prestala štiri stoletja vetra in zmrzali, globoko v gorah vzhodnega Tibeta, v vasi Zuoba v občini Rojin, okrožje Zogang. Njene korenine se oklepajo skalnate zemlje planote, dviga se približno osem metrov visoko, deblo ima pri tleh obseg 209 centimetrov in premer 67 centimetrov.
Prvič so jo odkrili med tretjim pregledom starodavnih in pomembnih dreves v mestu Čengdu. Kasneje so znanstveniki iz laboratorija za raziskave lesa na Jugozahodni gozdarski univerzi na Kitajskem potrdili njeno starost z analizo letnic in fizikalnimi meritvami. Guinnessova knjiga rekordov je 21. septembra potrdila, da je trta stara 416 let.
Po besedah dr. Wanga Haibeja, namestnika direktorja Inštituta za sadno drevje na Kitajski akademiji kmetijskih znanosti, najdba divje trte, stare več kot štiri stoletja, na nadmorski višini 2400 metrov dokazuje potrpežljivost narave in odpornost življenja. To je več kot le svetovni rekord – je živi arhiv časa. V okrožju Zogang uspeva 64 starodavnih trt, starih več kot sto let. Vinarska tradicija v regiji je večtisočletna, omenjena je že v Epu o kralju Gesarju, ki so ga pričeli zapisovati v 10. stoletju. Leta 2004 so Zogang poimenovali »rodni kraj kitajskega divjega rdečega grozdja«. Tibet je od leta 1959 pod nadzorom Ljudske republike Kitajske.
Maribor bo lahko obdržal svoj rekord
Mariborska trta ne bo izgubila prestižnega statusa. Guinnessov spletni iskalnik po priznanih rekordih vodi obe trti v ločenih kategorijah: tibetanska trta je najstarejša divja trta, ki raste v divjini, medtem ko je mariborska trta najstarejša žlahtna vinska trta (Vitis vinifera). Guinness priznava oba rekorda, ne bo obveljal le tibetanski.
Žametovka z Lenta tako tudi po kitajskem odkritju v gorah Tibeta ostaja najstarejša žlahtna vinska trta na svetu. Dejstvo pa je, da bržkone obstaja starejša divja trta in zato ne more več biti nosilka absolutnega svetovnega rekorda po starosti za vse trte, divje in žlahtne.
