V Sloveniji in na Hrvaškem praznik svetega Martina praznujemo kot praznik vina. Ob blagoslovu se mošt spremeni v pravo vino. Svetnik Martin je bil skromen in je rad pomagal ljudem. Tako naj bi nekoč premraženemu revežu ponudil svoj plašč. V zahvalo so ga prebivalci Toursa hoteli za škofa. Skromni Martin pa ni hotel postati škof. Še več, ko so mu vest sporočili, se je pred svojo usodo skril kar med gosi. Perjad nad vsiljivcem, ki se je znašel med njenimi vrstami, ni bila navdušena in je njegovo prisotnost izdala z gaganjem. Proti svoji volji je postal škof, okusna izdajalka pa je za kazen od takrat naprej na sredi praznično obložene mize.
Prodaja mesa se v času martinovanja poveča
za 20 odstotkov
Za kilogram perutninskega mesa bodo potrošniki letos odšteli okoli štirinajst evrov, za steklenico kakovostnega vina okoli sedem evrov, za sestavine, potrebne za pripravo mlincev, pa nekaj več kot dva evra za deset jajc, nekaj manj kot tri evre za liter olja ter približno evro za kilogram pšenične moke. V lanskem letu smo priredili okoli 72.800 ton perutninskega mesa, povprečni član gospodinjstva pa v enem letu poje 9,8 kilograma perutninskega mesa. V Mercatorju v času martinovanja naročijo večje količine vseh vrst perutninskega mesa, saj se v obdobju martinovanja prodaja poveča za približno 20 odstotkov.
Na ljubljanski pokriti tržnici je bilo v petek živahno. Na prodajnem mestu kmetije Hudin je prodajalka povedala, da svežih gosi in rac v ponudbi nimajo, kljub temu pa jim prodaja perutnine naraste za dvajset odstotkov. Podobno povedo tudi drugi mesarji, potrošniki večinoma posegajo po zamrznjeni gosi. »Redko kdo še prodaja svežo gos ali raco, sploh ker lahko zamrznjeno meso kupci dobijo povsod,« je pojasnil eden izmed mesarjev. Ker v ponudbi nima perutnine, martinovanje na njegovo prodajo ne vpliva. Perutninsko meso je pretežno slovenskega izvora, gosje in račje meso pa madžarskega, saj povpraševanje presega slovensko ponudbo.
Pestra pa je tudi ponudba rdečega zelja in mlincev. Na prodajnem mestu so povedali, da so njihovi mlinci »najboljši ne samo na slovenskem trgu, temveč daleč naokoli«. Zakaj? Ker jih pripravljajo po receptu »naših babic, ki so jih pekle dvakrat«. Drugačen proces priprave naredi tisto ključno razliko v okusu. Ročno narejene mlince imajo v ponudbi samo tri dni, zato je povpraševanje zelo veliko, še dodajo.
Praznik vina in vinarjev
Sicer pa je sv. Martin predvsem praznik vina in vinarjev. Na martinovo po tradiciji pridelovalci izvedo, kolikšen bo pridelek vina ter kakšna bo njegova kakovost. Po podatkih statističnega urada so slovenski vinogradniki lani na 14.874 hektarjih vinogradov, v katerih je raslo nekaj manj kot 59 milijonov trsov, pridelali pa so skoraj 84.000 ton grozdja. Na skoraj 70 odstotkih trsov je zorelo belo grozdje. Zaradi neugodnih vremenskih razmer naj bi bil pridelek grozdja letos nekoliko slabši. Da imamo Slovenci radi domače vino, ni nobena skrivnost, povprečni prebivalec ga popije okoli 35 litrov na leto, od tega 60 odstotkov belega vina.
Na martinovo pa hkrati goduje 8610 Martinov in 7312 Martin. Prav tako na martinovo svoj rojstni dan praznuje 5652 prebivalcev, med njimi pa je 178 Martinov in 176 Martin.
