Statistika kaže, da gimnazijske programe konča več deklet kot fantov: gimnazijskih maturantk je v zaključni generaciji v povprečju kar 62 odstotkov. Nasprotno za poklicne in strokovne srednje šole velja, da je v zaključnih generacijah več fantov – v povprečju 57 odstotkov, izhaja iz mednarodne študije EAG 2022. Pri tem se postavlja vprašanje, ali bi bilo treba z ustreznimi ukrepi na državni ravni nesorazmerje izravnati.

Mnogoteri dejavniki

»Vprašanje feminizacije vpisa na gimnazije je velik izziv,« ugotavlja raziskovalka Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta v Ljubljani. »V Sloveniji imamo tradicionalno dobre srednje šole za fantovske poklice, ki prav tako kot gimnazije pripeljejo dijake do pogojev za vstop v študij. Mednje sodijo šole s področja elektrotehnike in strojništva ter druge, s katerih se je v univerzitetne programe mogoče vpisati tudi prek poklicne mature. To je privlačna študijska pot, še zlasti če je po doseženem znanju primerljiva,« pravi sogovornica. Med dejavnike, ki lahko vplivajo na izbiro smeri izobraževanja, sodi tudi možnost za omejitev vpisa dijakov s poklicno maturo na fakultetah, na katerih želje po vpisu presegajo število študijskih mest. »To bi se lahko odrazilo tudi v povečanem vpisu fantov v splošne gimnazije, zato da bi si zagotovili akademsko študijsko pot,« je pojasnila Barbara Japelj Pavešić.

»Velik vpliv na stanje v gimnazijah ima že osnovnošolsko izobraževanje. To daje marsikomu lažno sporočilo o sposobnosti,« na vprašanje odgovarjajo strokovnjaki s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. »Gimnazije imajo težave pri izboru dijakov, saj je preveč osnovnošolcev, ki želijo nadaljevati šolanje na gimnaziji, ocenjenih z najvišjimi ocenami. Poleg tega smo bili v preteklosti kot družba zelo iznajdljivi: da bi povišali število gimnazijcev, smo izumili še razne športne, tehniške, umetniške in druge gimnazije. O končnem uspehu pa velikokrat odloča pridnost in ne sposobnost,« opisujejo širše okoliščine. Obenem opozarjajo tudi na vpliv družbe. »V zadnjih desetletjih je postajalo vedno bolj 'družbeno' primerno, da nadaljujemo šolanje na gimnazijah. Za silo je sprejemljivo šolanje v štiriletnih srednjih šolah, vpis v poklicne šole pa ima negativen prizvok. V Sloveniji smo slednje dejansko skoraj v celoti zatrli.«

Spol ne sme vplivati

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da raziskava, ki jo je pripravila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), kaže na pozitivno povezavo med stopnjo izobrazbe in stopnjo zaposlenosti, tako za moške kot za ženske. »Ta povezava je še posebno močna pri ženskah,« so sporočili. »V Sloveniji je zaposlenih le 41 odstotkov žensk z doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo, v primerjavi s 87 odstotki žensk s terciarno izobrazbo. Nasprotno pa pri moških ta deleža znašata 68 odstotkov in 90 odstotkov.«

Na ministrstvu dodajajo, da ne načrtujejo ukrepov v obliki spolnih kvot, saj je smer, v kateri se bodo mladi izobraževali, prepuščena posameznikom in jih država ne regulira. »Na strukturo vpisa vplivajo različni dejavniki. Deloma gre za ukoreninjene stereotipe, da je gimnazija bolj primerna za dekleta, poklicno izobraževanje pa za fante. Deloma pa gre razmerje med spoloma pripisati dejstvu, da imajo fantje pred očmi večje število njim privlačnih strokovnih in poklicnih programov. Zato bi potrebovali predvsem preobrat mišljenja v družbi. Pri tem je pomembna vloga staršev ter učiteljic in učiteljev. Zavedati se moramo, da ne šolanje ne poklic nimata nobene povezave s spolom,« poudarjajo na ministrstvu.