Pred naslednjimi državnozborskimi volitvami stranke iščejo način, kako vstopiti v parlament ali okrepiti svoj rezultat. Pozivi, naj se ne razbija razvojnega potenciala in drobi političnega prostora, so pred volitvami leta 2022 večinoma prihajali iz strank leve sredine, tokrat pa predvsem z nasprotne strani politične premice. NSi je s strankama SLS in Fokus Marka Lotriča po dalj časa trajajočih pogovorih, o katerih smo pisali že na začetku leta, prejšnji teden podpisala ločeni izjavi o začetku pogovorov o mogočem sodelovanju na prihajajočih parlamentarnih volitvah.
Težka volilna tematika
Na podlagi tega bodo omenjene stranke iskale možnosti za oblikovanje skupne liste in skupen nastop na volitvah v državni zbor. Besede krščanskih demokratov, ki jim ankete kažejo ohranitev položaja v državnem zboru, bodo imele v teh pogajanjih pričakovano največjo težo. Potencialna skupna lista zna biti ključ do boljšega volilnega rezultata, saj bi SLS lahko zvišala izvoljivost kandidatov v nekaterih okrajih, kjer NSi sicer nima večjih možnosti. Zakaj je povezovanje tako pomembno? »V slovenskem političnem prostoru je že dolgo tako, da na desnici praktično ves kisik posrka trenutno največja opozicijska stranka SDS,« poudarja politolog dr. Marinko Banjac.
Ideološka konstrukcija Janševih, tako sogovornik, namreč pokriva praktično vse tematike, značilne za desnico danes, kar pomeni, da se vsi drugi akterji v tem polju znajdejo na čistini in le s težavo dihajo. »Če je bilo nekaj malega prostora za NSi, se je s prihodom predvsem Logarjevih Demokratov ta prostor še zožil,« pravi Banjac z ljubljanske FDV. Dodaja, da se pri tem NSi dobro zaveda, da njen vstop v državni zbor na naslednjih volitvah ni samoumeven, kar jih je pognalo v iskanje zavezništev. »Ideja povezovanja strank se z mehanicistične perspektive sicer zdi smiselna, saj se po tej logiki glasovi strank ne razpršijo, temveč gredo 'na kup'. Vendar v politiki ta preprosta matematika pogosto oziroma največkrat ne velja.«
Zakaj? »Med drugim lahko predvolilno koaliranje prinese izgubo jasnejše usmeritve in profiliranja. Če imamo ob tem v mislih še dejstvo, da bo šlo tokrat, kot vse kaže, na volitvah precej na tesno, bodo mnogi na desni še toliko prej izbrali vodilno stranko na desnici. Posledično pa takšnega povezovanja ne vidim kot tisto, ki bo spremenilo razmerja, kvečjemu jim lahko dejansko pomaga pri zagotovitvi nekaj poslanskih sedežev,« je jasen Banjac. Prvak SDS Janez Janša je v intervjuju za revijo Reporter glede dogovarjanja omenjenih strank dejal: »Držimo pesti, da bi jim uspelo.« Po pisanju Reporterja so sicer v SLS prejeli tudi ponudbo Janševih za predvolilno sodelovanje, v kateri naj bi že bili navedeni okraji, kjer bi na volitvah nastopili kandidati SLS, a do dogovora ni prišlo.
Drobljenje glasov skrbi tudi Levico
Do konsolidacije prihaja tudi na levem polu. »Trenutno imamo enega hegemona, Svobodo, ki preostalim levim strankam odteguje precej prostora,« položaj opiše Banjac. V tem smislu je za zdaj še posebej Levica tista stranka na levi oziroma levi sredini, ki je zaradi »hegemonske pozicije Svobode pogosto v njeni senci, kar jo vsaj po trenutnih meritvah javnega mnenja vleče na rob parlamentarnega praga«. Posledično je primorana iskati povezovanja. Tudi v luči tega, da bo iz istega bazena volilcev črpala stranka njenega bivšega člana Mihe Kordiša Mi, socialisti. Na volitve se bo sicer Levica podala s skupno kandidatno listo z okoljsko stranko Vesna, potekajo tudi pogovori z novonastalo stranko Skupnost. Po mnenju Banjaca gre v tej skupni zgodbi za poskus zasedanja političnega prostora s poudarjanjem specifičnih tematik, to je okolja in lokalnega nivoja delovanja.
Neugodnim ratingom se prilagajajo tudi drugi novi akterji. Stranka Zaupanje, ki jo vodi izkušen politik Karl Erjavec, je v luči opisanih premikov leto po nastanku spremenila ime v Karl Erjavec – stranka Zaupanje. S stranko Suvereni nekdanjega poslanca SDS Dejana Kaloha pa so v končni fazi dogovarjanja o skupnem nastopu na državnozborskih volitvah. Erjavčevi, ki se nazorsko umeščajo v prostor od zmerne levice do zmerne desnice, so prepričani, da bodo s Suverenimi prihodnje leto prestopili parlamentarni prag. Glede na anketna merjenja dometa strank Banjac pri tem povezovanju ocenjuje, da gre bolj za poskus »doseči tisti odstotek, ki bi obema prinesel določeno finančno korist kot zunajparlamentarnima strankama«. Stranka, ki na volitvah doseže en odstotek vseh glasov, je namreč upravičena do državnega sofinanciranja iz proračuna.
