Predlog novele zakona o Sovi predvideva, da bi agencija lahko pridobivala podatke in posredovala informacije iz tujine ali v povezavi z njo, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih ali gospodarskih interesov Slovenije. Agencija lahko zdaj to počne le za podatke in informacije iz tujine. Predlog uvaja tudi dve novi posebni obliki pridobivanja podatkov. Sova želi uzakoniti tehnična sredstva za pritajeni nadzor signala mobilne telefonije, torej tako imenovane IMSI-lovilce. Prav tako si želi možnost neposrednega dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva za beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu.
IMSI-lovilci v rabi največ 15 dni
V Sovi zatrjujejo, da predlagana ukrepa vsebujeta vrsto varovalk. Uporabo obeh oblik bi moral na predlog direktorja Sove odobriti predsednik vrhovnega sodišča kot najvišja sodne avtoriteta. IMSI-lovilce bi uporabili največ 15 dni brez možnosti podaljšanja, za ta ukrep pa »mora biti izkazana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države«. S tem sredstvom ni dovoljeno prisluškovanje in snemanje elektronskih komunikacij, poudarjajo v vladi, kjer so novelo na seji potrdili v četrtek.
Za uporabo ukrepa dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva mora obstajati višja stopnja ogrožanja, ki se kaže v neposrednih sedanjih ali predvidljivih škodljivih aktivnostih zoper varnost države in se lahko izvaja največ en mesec. Pri tem je dostop omejen izključno na beleženje telekomunikacijskega prometa, vendar brez možnosti pregledovanja telekomunikacijskega sredstva. Uporabo tehničnega sredstva za neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva za beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu bi nadziral tudi pooblaščenec za nadzor, ki bi ga imenovala vlada.
Predlog novele so podprli v SD, medtem ko sta se ministra Levice Luka Mesec in Simon Maljevac pri glasovanju vzdržala. V Levici jih je najbolj zanimalo, ali predlog novele vzpostavlja podlago, da bi Slovenija kupila izraelski »sistem za vdiranje v telefone« pegasus, kakor tudi, kakšne so varovalke, da se sistem ne bi zlorabljal na nadzor nad politično opozicijo. Direktor Sove Joško Kadivnik je po pojasnilih Mesca na to odgovoril, da je glavna varovalka ta, da Sova tega ne more uporabljati na lastno pest, ampak izključno ob odredbi predsednika vrhovnega sodišča. Od direktorja Sove je Mesec prejel tudi zagotovilo, da Slovenija ne kupuje sistema pegasus in da novela ni podlaga za nakup.
Nujen ustrezni nadzor
Odvetnik in nekdanji direktor Sove Janez Stušek predlog novele zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji v izhodišču podpira. Kot pravi, je bil obstoječi zakon sprejet že davnega leta 1999, dopolnjen je bil sedem let pozneje; svet, varnostne razmere, faktorji ogrožanj ter načini in tehnike delovanja agencij na obveščevalnem področju pa so se medtem temeljito spremenili. V zakonu pogreša konceptualno dopolnilo, ki bi razmejilo način delovanja na slovenskem ozemlju in v tujini.
Strinja se s konkretnimi dodatnimi pooblastili protiobveščevalne dejavnosti, a poudarja, da je sodobna vohunska programska oprema, med katero je najbolj znan pegasus, ki ga je razvilo izraelsko podjetje NSO Group, nevarno orodje in da je nujno potrebno zagotoviti nadzor, ki bi izključil vsakršno možnost zlorabe. »Problem vseh teh tehnologij je, če in ko pride do neavtorizirane rabe. V teh primerih je pomembno, ali lahko posameznik izbriše sledi uporabe. Če ne, potem nimamo težave. Potem lahko takšna naprava počiva kjer koli. Poleg potrebe po odredbi je skratka pomembno, da je naprava tudi tehnično zavarovana. Ali še bolje, da fizično počiva pri nekom zunaj Sove oziroma potrebuje neki fizični ali elektronski ključ.«
Z vidika nadzora Stušek zagovarja tako imenovani sistem štirih ali več oči. Kaj to pomeni konkretno? »Zagovarjam strokovni kolektivni nadzor po zgledu Nemčije, torej nadzorstveni organ, v katerem bi imeli različne profile ljudi: izkušenega sodnika, strokovnjaka za IT-tehnologijo in nekoga z obveščevalnega področja, na primer nekdanjega direktorja Sove, ker je pomembno, da rabo opreme nadzoruje človek, ki ve, kaj konkretno agencija počne, torej ve, katero drevo mora stresti. Če pa že uvajamo enega strokovnjaka, bi bilo prav, da si ga postavi vrhovno sodišče,« meni sogovornik.
