Med medicinskimi sestrami in drugimi zaposlenimi v zdravstveni negi vre od nezadovoljstva z rezultati plačne reforme. Nekateri zdravstveni delavci omenjajo zgolj malenkostne dvige plač, posamezniki pa celo dohodke, ki so nižji od dosedanjih. Ugotavljanje, kaj se je v resnici zgodilo in zakaj so upi teh zaposlenih neizpolnjeni, je pripeljalo tudi do ostre izmenjave mnenj med stanovskimi organizacijami v zdravstveni negi.
Zbornica o nalogi sindikatov, sindikat o podpori zbornice
Na nezadovoljstvo, ki so ga člani izražali ob prvi plačilni listi po novem, so se v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije minuli mesec odzvali s kritiko delovanja sindikalne strani. Nad rezultati pogajanj so globoko razočarani, so dali vedeti v zbornici: »Menimo, da sindikati niso opravili svoje naloge.« Poudarili so tudi, da niso bili v vlogi pogajalca glede delovnopravnih vprašanj, da niso sodelovali v pogajanjih o plačnem sistemu in da niso podpisnik kolektivnih pogodb za zaposlene v zdravstveni negi ter za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Pristojne pa že več kot 15 let opozarjajo na nepravično vrednotenje dela v zdravstveni negi, so dodali. »Verjeli smo, da bo plačna reforma naslovila te probleme ter sistemsko uredila področje zdravstvene in babiške nege, vendar smo s tem, kar so izpogajali sindikati, nezadovoljni,« so zapisali v zbornici. Članom so predlagali, naj se za pojasnila obrnejo na svoje sindikate.
Na očitke so se odzvali v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki sicer ni bil med podpisniki nove ureditve. Nad izjavo zbornice so zgroženi, so sporočili sredi februarja. Sindikati svoje naloge niso mogli opraviti v tolikšni meri, kot bi jo lahko, če bi imeli pri tem tudi malo več podpore zbornice, so ocenili. Zmotilo jih je tudi, da je zbornica izražala razočaranje nad sindikati, ne pa nad vladno stranjo. »Sprašujemo se, kaj je naša stanovska organizacija želela doseči s svojo objavo?! Vsekakor ji je uspelo vnesti v zdravstveno nego še dodaten razdor in nezadovoljstvo,« so zapisali. Prejšnji mesec so izpostavljali tudi, da se pod spremembe v plačnem sistemu niso želeli podpisati zaradi nezadovoljstva z novim vrednotenjem delovnih mest v zdravstveni negi in zaradi ustvarjanja novih anomalij znotraj zdravstvene nege, pa tudi v primerjavi z delovnimi mesti v drugih stebrih.
Možne razlage prvih učinkov
Predsednica sindikata Slavica Mencingar je potrdila, da so se s predstavniki zbornice o omenjenih zapisih že pogovorili. Slabih odnosov si ne želijo, še vedno pa se jim zdi prav, da se ob spremembah v plačnem sistemu niso odločili za podpis. Posameznikom, ki omenjajo zelo nizke zneske aktualnega dviga plač, svetujejo, naj preverijo, ali ni pri tem prišlo do kakšne napake. Upoštevati je treba tudi, da so bili zdravstveni delavci, ki so bili vključeni v prejšnji dvig, tokrat deležni manjšega povišanja plač. Neurejeno medtem ostaja področje standardov in normativov, dodaja predsednica sindikata, ena od kratkoročnih rešitev pa bi bila po njihovi oceni dodatek za deficitarnost. »Bolnišnični oddelki se zaradi pomanjkanja zaposlenih zapirajo,« je opozorila Slavica Mencingar.
Pravice medicinskih sester in babic še vedno zagovarjajo tako sindikati kot zbornica, poudarja Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege. »Smo bili pa v tem trenutku tudi mi razočarani,« je pristavila. Vsaj za nekatere zaposlene v zdravstveni negi je bilo zvišanje plač bistveno manjše kot v primerljivih poklicih, ugotavlja Monika Ažman. Ob ukinjanju dodatka za povečan obseg dela so nekateri celo na slabšem, kot so bili, je dodala. Tudi v zbornici opažajo, da ob tem prihaja do novih nesorazmerij. »Gre za deficitaren poklic. Tega bi se morali zavedati tudi vsi pogajalci na vladni strani. Če ne bomo mi ustrezno vrednotili delovnih mest medicinskih sester, bodo zapuščale poklic,« je posvarila.
