V Sloveniji je romska problematika problematika vseh dosedanjih vlad in zdi se, da se nobena tega ni lotila celostno. Kako spremljate situacijo vi in kako jo vidite v fundaciji?
Najprej bi rad izrekel svoje najgloblje sožalje družini Aleša Šutarja. Ko je nekdo ubit na tak način in ko njegova družina žaluje, teže te izgube ne smemo nikoli zmanjševati.
Hkrati pa smo, ko smo izvedeli za primer, v fundaciji zelo jasno poudarili, da moramo opozoriti, da dejanje, ki ga stori posameznik, ne sme postati osnova za kolektivno krivdo ali kolektivno kaznovanje. Ko družba z individualne odgovornosti zdrsne v etnično posploševanje, prestopi mejo, ki ne ogrozi le neke manjšine, temveč stabilnost demokracije kot take. Za nas je uboj Aleša Šutarja tragedija. Toda tisto, kar je sledilo – rasizacija osumljenca, razpihovanje javnega diskurza, politične reakcije in zdaj sprejetje Šutarjevega zakona – prinaša tveganje, da se tragedija spremeni v sistemsko krivico.
