V državnem zboru se je včeraj zaiskrilo med premierjem Robertom Golobom in poslancem Levice Milanom Jakupovičem. Golob se je obregnil zlasti ob poteze ministra Levice Luke Mesca. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, v odzivu poudarjajo, da so od samega začetka proračunskih razprav opozarjali, kakšne bodo posledice v tem resorju in da prihranka brez bolečih posegov ni mogoče doseči.

Med Levico in premierjem se je zaiskrilo ob vprašanju poslanca Milana Jakopoviča (Levica), ki ga je zanimalo, zakaj se je vlada odločila kot varčevalni ukrep uvesti neusklajevanje socialnih transferjev z inflacijo. Goloba je poslanec koalicijske Levice vprašal še, ali nasprotuje uskladitvi socialnih transferjev in ali je nekaj deset milijonov evrov res prevelik strošek v sicer več milijardnem proračunu.

Golob o Mescu: Meni je žal, da je to vaš minister

Premier se je v odgovoru lotil ministra iz kvote Levice Luke Mesca. »Danes priti sem in izigravati sklepe vlade, na katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno, pa četudi je to boleče. Zaradi tega, ker opažam pri marsikaterem ministru, da je namerno pustil izven proračuna tiste, ki jih je najtežje zavrniti tukaj, da si je s tem olajšal delo. Meni je žal, da je to vaš minister in upam, da ste z njim opravili temeljito razpravo, zakaj je do tega predloga prišlo.«

Da bi omogočili uskladitev socialnih transferjev, bodo po Golobovih besedah na finančnem ministrstvu dodatne finančne vire poiskali z dvigom trošarin na tobačne izdelke ter sladke in žgane pijače. »Zato da bomo zagotovili sredstva, ki jih vaš minister ni uspel, zato da bomo lahko usklajevali socialne transferje.«

»MDDSZ ima svojih 95 odstotkov zakonsko določenih in nima toliko manevrskega prostora kot kakšno drugo ministrstvo. Zaradi tega se mi zdi tako lahkotno govoriti, kaj kdo lahko in kaj ni, neprimerno,« je dejal poslanec Levice, na kar je premier odvrnil: »Lahkotnost argumenta, da denar lahko poiščemo drugje, ni nekaj, kar bi bilo sprejemljivo ne v državnem zboru, še manj pa na vladi ali na kateremkoli ministrstvu.«

Pri tem je izpostavil, da vlada ne varčuje kar tako, temveč ker je najmanj 600 družin zaradi poplav ostalo brez domov in ker je treba zagotoviti denar z obnovo. »Zakaj so se nekateri transferji na predlog ministrstva povečali, drugi pa ne, ni vprašanje za predsednika. Kadar je slaba novica, je vedno priročno, da je predsednik vlade tisti, ki naj odgovarja, ko pa je dobra, so pa ministri tisti, ki se s tem hvalijo. Tako pač je, jaz sem se navadil te vloge, ampak bodimo pošteni v parlamentu.«

Mesec: Ko govorimo o zniževanju stroškov, govorimo samo o tem, komu od najranljivejših bomo vzeli

»Od začetka razprav, s katerimi nam je Ministrstvo za finance določilo limite, na ministrstvu vse razprave usmerjamo v rešitve, da kljub znižanju proračuna za približno 300 milijonov evrov nihče ne bi bil na slabšem. Za razliko od večine drugih resorjev je to na našem ministrstvu toliko težje doseči, saj je proračun našega resorja kar v 95 odstotkih sestavljen iz zakonsko predvidenih proračunskih obveznosti. Ko se pogovarjamo o zniževanju stroškov, se lahko pogovarjamo samo o tem, komu od najranljivejših skupin bomo vzeli denar: materam samohranilkam, otrokom, ženskam na porodniški, rejnikom, vojnim veteranom, socialno ogroženim in tako dalj,« je v odzivu na besede predsednika vlade dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. 

Kot je še izpostavil, so od začetka proračunskih razprav opozarjali, kakšne bodo posledice v njegovem resorju. »V večji meri smo prihranek našli s predvidenim uvajanjem sistemskih sprememb (npr. preprečevanju upokojevanja preko brezposelnosti, boljšemu sistemu izterjave neplačanih preživnin, preprečevanju zlorab na področju osebne asistence). Kljub temu pa tako velikega prihranka brez bolečih posegov ni mogoče doseči«. »Boli me, da so ti sedaj del predloga obstoječega proračuna in obenem veseli, da je predsednik vlade Robert Golob predlagal nekaj rešitev, kako bi lahko zbrali sredstva, ki bi tudi v prihodnjem letu omogočila uskladitev socialnih transferjev. Naše skupne napore moramo zato usmeriti v to smer,« je še dejal.

Luknjo v blagajni zdravstvenega zavarovanja bo kril proračun

Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je premierja Roberta Goloba  včeraj v državnem zboru vprašal, ali je od zdravstvene reforme že odstopil, glede na to, da naj bi po vladni časovnici s 1. januarjem 2024 začele veljati spremembe na področju digitalizacije zdravstva, reforme plačnega sistema ter družinske in urgentne medicine. Kot kaže, pa se ta časovnica ne bo uresničila, poleg tega pa vladi ostajata le dobri dve leti mandata.

»Zgodila se je velika prevara s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek,« je še povedal Cigler Kralj. »Gospod Kordiš je zbrisal dobičke ’grdih’ zavarovalnic, ampak to ni bilo dovolj. Direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je 12. oktobra javnost obvestila, da so na skupščini ugotovili, da je sedaj luknja (v zdravstveni blagajni, op. p.) dvakrat večja. Iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma novega obveznega prispevka manjka 140 milijonov evrov. In predlaga, da se ta prispevek poveča za najmanj 10 evrov. Ljudje bodo sedaj v svojih žepih občutili, kaj pomeni socialni populizem. To je v nagovoru predlagala tudi nova ministrica.«

Premier Golob je odgovoril, da je bila predstavitev ministrice v petek, včeraj pa je bil ponedeljek. »Ali že pričakujete rezultate?« je vprašal. »Vse tiste stranke, ki so že bile na oblasti, so imele priložnost urediti zdravstveni sistem in so pokazale, kako so bile pri tem uspešne. Sedaj pričakujejo od ministrice rezultat od petka na ponedeljek.« Golob je povedal še, da so že ob nastopu mandata izpostavili ambicioznost načrtov in da bosta potrebna dva mandata za njihovo uresničitev. »Ugotovili smo, da so bile naše časovnice ambiciozne in da ekipa, ki je bila na zdravstvenem ministrstvu, ne izpolnjuje pričakovanj. Zato smo jih zamenjali.«

Golob: Ljudje zaradi ukrepov vlade že plačujejo manj

Glede preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je Golob povedal, da so se tega lotili z namenom zmanjševanja obremenitev. »Prvi ukrep je bil zamrznitev cen. Že junija je bila napovedana podražitev, ki je znašala 10 evrov z najmanjšim napovedanim dvigom. Najvišja je bila višja. Od junija vsi državljani in državljanke varčujejo, ker je ta vlada sprejela zamrznitev cen dopolnilnega zavarovanja. Z zakonom je bilo v tem mandatu in v tem parlamentu, vsi ste bili tukaj, potrjeno, da je cena za leto 2024, če zaokrožim, 36 evrov. V proračunu za prihodnje leto so predvidena sredstva za pokritje razlike zagotovljena.«

»Zakaj danes zdravstvena blagajna iz tega dela medijsko zgodbo, zakaj straši ljudi, da bo treba dvigniti to ceno s 1. januarjem prihodnje leto, je znano samo njim,« je navedel Golob.

Na očitek Cigler Kralja, da vlada vzdržuje vizijo državnega zdravstva, ki da ne zagotavlja potreb sodobnega človeka, je premier Golob odgovoril: »Mi verjamemo, da je prihodnost slovenskega zdravstva, da bomo ojačali javni zdravstveni sistem in ne, da ga bomo šibili. S tem vam dam vse odgovore na vaša vprašanja, ki so lahko zavita v lep celofan, ampak imajo en sam namen – da oslabijo javni zdravstveni sistem.« Povedal je, da rešitev, ki na tem temeljijo, ne bodo podpirali.

Skupščina ZZZS se je na četrtkovi seji seznanila s finančno projekcijo poslovanja v obdobju od leta 2023 do 2025. Samo zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, ki ga bodo državljani s prihodnjim letom plačevali zdravstveni blagajni, na ZZZS za leto 2024 napovedujejo primanjkljaj v višini 140 milijonov evrov. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar ocenjuje, da trenutna višina premij 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizka glede na medicinsko inflacijo in bi se morala povečati vsaj za 10 evrov.