Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je napovedal, da na območju Rigonc obmejne ograje ne bodo podrli. Razlog za to naj bi bilo veliko število migrantov, a strokovnjaki opozarjajo, da ograja prehodov niti ne preprečuje. Poklukar ukrepanje pričakuje tudi od Hrvaške. Medtem zaradi prenapolnjenosti v azilnem domu vlada humanitarna kriza.
Zaradi velikega števila prosilcev za azil in migrantov, ki prehajajo mejo na območju Brežic, je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar hrvaškemu notranjemu ministru Davorju Božinoviću v včerajšnjem telefonskem pogovoru predlagal, naj hrvaška stran okrepi nadzor nad dogajanjem. Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je slovenska policija na brežiškem območju že okrepila nadzor meje z dodatnimi policijskimi patruljami, helikopterjem in drugimi tehničnimi sredstvi. Poklukar je Božinoviću ponovno ponudil pomoč slovenske policije pri varovanju zunanje meje Evropske unije, torej hrvaške meje z Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
Kot smo poročali, so se o skupnem patruljiranju na hrvaškem ozemlju že letos spomladi dogovarjale hrvaška, slovenska in italijanska policija. Pogovori so potekali še v času, ko je glavnina prehodov potekala na območju med hrvaško Istro in Trstom. V poletnem obdobju pa je policija večino tujcev začela prestrezati na območju policijske uprave Novo mesto, zlasti na območju Brežic, ki je bilo izpostavljeno tudi ob velikem prehodu beguncev v letih 2015 in 2016. Pri tem izstopa naselje Rigonce, kjer mejo prečka tudi več sto migrantov na dan. Med prijetimi je največ – skoraj petina – državljanov Afganistana, sledijo državljani Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije.
Slovenska policija je letos obravnavala že več kot 30.000 nezakonitih prehodov meje. Lani do konca avgusta so našteli 11.595 prehodov. Z izjemo let 2015 in 2016 tako letos poteka najbolj množičen prehod migrantov oziroma beguncev skozi Slovenijo po koncu balkanskih vojn.
Večina letošnjih prišlekov v Sloveniji zaprosi za azil, zaradi skromnih azilnih kapacitet in majhnih možnosti za integracijo pa jih večina Slovenijo kmalu zapusti. V prostorih azilnega doma je sicer v teh dneh nastala velika gneča, tako da v toplih nočeh mnogi prosilci spijo kar zunaj na dvorišču. Kot smo poročali, se uslužbenci azilnega doma že več mesecev trudijo pridobiti dodatne namestitvene zmogljivosti. Tudi zaradi ovir v lokalnem okolju pri tem doslej niso bili uspešni. Kot smo poročali, pa si za pridobitev novih azilnih lokacij premalo prizadevajo druga pristojna ministrstva oziroma vlada.
SDS pritrjuje Poklukarju
Rigonce, kjer so domačini zaradi prehajanja tujcev zaskrbljeni, sta v soboto obiskala minister Poklukar in generalni direktor policije Senad Jušić. Domačinom sta zagotovila, da bo policija okrepila nadzor nad migracijami. Napovedala sta še, da na tem območju delavci ne bodo podrli panelne ograje, ki od leta 2015 zapira mejo s Hrvaško. Ta napoved je poznavalce migracij presenetila, saj je MNZ komaj pred nekaj meseci podpisalo sedem milijonov evrov vredno pogodbo z izvajalcem podiranja obmejne ograje. Odstranitev ograje in rezilne žice, ki sta bili postavljeni na skoraj dvesto kilometrih vzdolž meje, je naročila prejšnja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, saj so strokovne službe ocenile, da tovrstne »tehnične ovire« migrantom ne preprečujejo prehoda. Po drugi strani pa so ograje simbol represije, zavračanja beguncev in ogrožanja njihovih življenj.
Poklukarjevi napovedi se je nemudoma pridružila stranka SDS, ki je včeraj sporočila, da od vlade zahteva popolno ustavitev podiranja ograje in ponovno pošiljanje vojaških patrulj na mejo. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila tudi zahtevo za sklic nujne seje odbora državnega zbora za notranje zadeve, na kateri naj bi obravnavali migracijsko situacijo v Sloveniji, zlasti na območju Brežic.
Poziv k humanitarnemu odzivu
Profesorica sociologije s FDV Simona Zavratnik, ki je v kabinetu prejšnje notranje ministrice Tatjane Bobnar delovala kot svetovalka za migracije, je ob novici, da v Rigoncih ograje ne bodo podirali, opozorila, da je »jasno, da ograja nima nobene funkcije razen politične«. »Vemo, da zaradi ograje migracij ni nič manj,« je pojasnila. »Dejavniki, ki vplivajo na migracije, so globalni in jih v resnici ni mogoče naslavljati s telefonskimi pogovori ministrov nekaj majhnih držav na migracijski poti. Eden ključnih razlogov, da ljudje odhajajo in prihajajo po poti zahodnega Balkana, so denimo razmere v Afganistanu,« je povedala. Po njenem mnenju bi morala država prepoznati humanitarno krizo in v sodelovanju z globalnimi organizacijami, kot sta urad za begunce UNHCR in Mednarodna organizacija za migracije IOM, poskrbeti za pomoč. »Številne države v takšnih razmerah na teren napotijo humanitarne organizacije in nevladne organizacije s področja varovanja človekovih pravic. Na meji potrebujemo medicinske delavce, prevajalce, psihologe ... Policija pač ni dovolj, ker dogajanje presega njihovo področje delovanja,« pravi profesorica.
Tudi organizacija Infokolpa, ki skrbi za pravice prosilcev za azil, opozarja, da je »povečano število oseb, ki iščejo preživetje v Evropi, posledica svetovnih kriz od naravnih katastrof in ekonomskega opustošenja do vojn v Ukrajini in drugod«. »Vloga državnih organov je, da zagotovijo varnost in na miren način urejajo odnose med ljudmi na poti in lokalnim prebivalstvom ter da ne sejejo strahu,« so sporočili iz Infokolpe. »Glede migracij v Sloveniji pa je trenutno najbolj alarmanten problem nezadostno število namestitvenih kapacitet v azilnem domu,« so ocenili. Na nevzdržne razmere že dalj časa neuspešno opozarjajo nevladne organizacije, po neuradnih informacijah pa naj bi vlado k ukrepanju že pozval tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Uradni odziv varuha pričakujemo danes.
