V nedeljo se bo na ustanovitvenem kongresu, ki ga pričakuje od 600 do 700 članov, rodila socialistična stranka Mihe Kordiša Mi, socialisti. Dolgoročni cilj stranke je odprava kapitalističnega izkoriščanja in prehod v solidarno družbeno ureditev. Kot ključno Kordiš poudarja delo na terenu, kjer da je v boju za krepitev delavskih in socialnih pravic potrebna aktivacija delavcev, upokojencev, študentov in prekarcev. Bodoča stranka je v torek v javnost razposlala svoj manifest, politični program pa bodo podrobneje predstavili v nedeljo.
Iz krize v krizo
»Gradimo množično stranko, ki pa ne more sama spreminjati sveta na levo. Le organizirano ljudstvo, kot je napredna civilna družba, borbeni sindikati in drugo organiziranje v družbi lahko zaščitijo okolje, delavske pravice in mir. Naloga socialistične stranke je, da pri tem pomaga in boj prenaša v institucije. V parlamentu, vladi in na ministrstvih socialisti lahko imamo partnerje, a resnični zavezniki in edina moč za temeljne družbene spremembe so na terenu. Sami ne moremo izpeljati izstopa iz Nata. Skupaj ga lahko. Če navedem le en primer,« pravi Kordiš. Kot stranka so se sicer pripravljeni pogovarjati z vsemi na sredini in levo od nje, ki so pripravljeni nasloviti krize kapitalizma.
Kot ključno razliko v primerjavi s preostalo politično ponudbo navaja Kordiš zavezanost interesom običajnih ljudi: »Socialistična stranka lahko uspe le, če vztraja pri ključnih zavezah svojega programa. Kar obljubimo, tega se držimo. V kapitalistični državi nimamo prijateljev, saj je prestreljena z lobiji in narejena za to, da hrani interese kapitala na račun skupnega dobra. Edino, kar lahko obrne vedno bolj opustošeno družbeno sliko, je množično organiziranje delovnih ljudi, ki se bori, in stranka, ki se razume kot njegovo orodje.« S tega vidika poudarja, da je treba ponovno okrepiti delavska gibanja, ki bodo zahtevala povrnitev nekoč že priborjenih pravic. Kordiš namreč meni, da kapitalizem družbo poganja iz krize v krizo. »Kapitalizem živi od nenehnega prisvajanja vrednosti, zato po lastni logiki pada v krize, ko se dobičkonosnost zniža. Rešuje jih z izmišljanjem novih načinov, kako iz ljudi in okolja iztisniti še več,« je zapisano v manifestu stranke.
Malo prostora za nepopustljivost
Kaj predlaga njegov tabor? »Potrebujemo suvereno domače gospodarstvo, ne pa da smo podizvajalec nemških koncernov. Vse ključne gospodarske panoge, preskrba, gradnja, energetika, komunikacije in še posebno finance, morajo preiti v državne roke. Zasledovati morajo družbene cilje, od rednih delovnih mest do varovanja okolja, razvoja in dobrih plač, skrajšati morajo delovni čas na šest ur na dan. Pravico do besede, kako se vodijo, morajo dobiti tudi zaposleni. V takem gospodarskem okolju se lahko razcveti tudi malo podjetništvo, brez izsiljevanja tujih multinacionalk, ki jih zanima samo dumping do zadnje delavske pravice in do zadnjega čistega potoka.«
Javnomnenjske ankete trenutno Kordiševi stranki ne obetajo prestopa parlamentarnega praga, gibljejo se okoli dveh odstotkov. Koliko prostora ima v slovenskem političnem prostoru socializem? »Kordiš je že v preteklosti, ne le kot član Levice, zagovarjal in izhajal iz radikalno levih ideoloških okvirov. Tudi znotraj Levice je zato vedno predstavljal antisistemsko strujo in imel pri skoraj vseh vprašanjih velike težave s sklepanjem kompromisov s trenutnimi koalicijskimi partnericami. Med drugim tudi zato, ker se je zavedal, da vsak kompromis pomeni odstopanje od antisistemske drže in ideoloških načel demokratičnega socializma. Medtem ko je ožje vodstvo stranke bilo in je še vedno bolj pragmatično, je bil Kordiš nepopustljiv. Za takšno držo pa je v slovenskem političnem kontekstu zelo malo prostora,« meni politolog dr. Marinko Banjac.
Pomemben razlog, tako pravi sogovornik, pri tem ni toliko v »socialistični« drži, temveč v tem, da je levica kot ideološka politična opcija kontinuirano demonizirana, kar v sodobnih konstelacijah pade na plodna tla. »Temeljni vzrok za to je v samem kapitalističnem načinu produkcije, ki mu leva antisistemska programska izhodišča predstavljajo grožnjo, zaradi česar se številni akterji postavijo proti njim. Dejansko gre pri Kordišu za boj proti kapitalskim elitam, takšen boj pa je od začetka obsojen na margino. Tega se zaveda tudi Kordiš v času, ko ustanavlja stranko. Menim, da je njegov cilj najprej preseči enoodstotni prag, ki mu zagotavlja proračunsko financiranje, s tem pa tudi osnovo za nadaljnje delovanje. Ključno je povezovanje s podobno mislečimi civilnodružbenimi akterji, s katerimi bo poskušal tvoriti progresivno koalicijo za artikulacijo boja proti kapitalskim interesom na različnih področjih,« podčrta Banjac.
