V letošnjem šolskem letu osnovno šolo zaključuje 21.986 devetošolcev, na 26.008 razpisanih prostih mest za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto pa se je prijavilo 23.933 kandidatov. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) pojasnjujejo, da je skupno število prijavljenih kandidatov večje od števila učencev, ki letos zaključujejo osnovno šolo, ker se v programe nižjega poklicnega izobraževanja lahko vpišejo tudi učenci, ki bodo letos opravili osnovnošolsko obveznost in uspešno zaključili vsaj 7. razred. Nekaj je tudi kandidatov, ki se predhodno šolajo v tujini, na razpisana mesta pa lahko kandidirajo tudi dijaki letošnjih 1. letnikov, ki bi se želeli prihodnje šolsko leto ponovno vpisati v začetni letnik, vendar v drug program, so še pojasnili na ministrstvu.
Tudi letošnje prijave so pokazale, da se je največ kandidatov prijavilo v programe srednjega strokovnega izobraževanja. Sledijo jim gimnazijski programi in programi srednjega poklicnega izobraževanja. Po podatkih ministrstva se je na skupno 10.568 razpisanih mest v okviru programov srednjega strokovnega izobraževanja prijavilo 10.187 kandidatov oziroma 42,6 odstotka vseh prijavljenih kandidatov, na 7728 prostih gimnazijskih mest pa se je prijavilo 8047 kandidatov oziroma 33,6 odstotka prijavljenih.
Na ministrstvu kandidate in njihove starše mirijo, da je tudi znotraj gimnazijskih mest kljub vsemu na voljo dovolj mest, saj da se bodo nekatere šole, ki izvajajo gimnazijski program, tudi letos odločile sprejeti kakšnega novinca več na račun mest, ki so sicer v oddelkih rezervirana za morebitne ponavljalce. Teh namreč tudi letos ne pričakujejo veliko.
Prerazporeditve prijav do 6. maja
Sogovornica meni, da se bo število prijavljenih do takrat, ko bodo kandidati vedeli, kako so se izkazali na nacionalnem preverjanju znanja oziroma najkasneje do 6. maja, ko lahko svoje prijave iz kakršnih koli razlogov prenesejo na drugo šolo ali v drug program, zagotovo še precej spremenilo.
»Že dalj časa opažamo, da bodoči dijaki, če ugotovijo, da so nekonkurenčni, izberejo kakšen drug nezaseden program ali celo drugo šolo. V tem času imamo denimo pri našem triletnem programu elektrikar prostih še 8 mest, za katera pa sem prepričana, da bodo ob prenosu prijav zapolnjena,« je povedala ravnateljica. Spomnila je, da se je lani število prijav konkretno prerazporedilo tudi na programu mehatronika, kljub velikemu številu prijav pa omejitve pri vpisu ni bilo, saj so sprejeli vse kandidate.
Po letih šolanja ne želijo biti brez poklica
Darinka Martinčič Zalokar opaža, da se kandidati za nadaljnje šolanje radi odločajo na podlagi konkretnih informacij o tem, kako potekajo programi, glede na oddaljenost šole od doma ter izkušnje svojih prijateljev in sorodnikov. Razloge, da se zadnja leta največ kandidatov prijavi v programe srednjega strokovnega izobraževanja, ravnateljica vidi tudi v pragmatičnosti mladih. Prepričana je, da znanje ne izgublja pomena, a se mladi vseeno zavedajo, da za to, da bodo konkurenčni na trgu, ni nujno, da se denimo ponašajo tudi z nazivom diplomiranega inženirja elektrotehnike.
»Gre tudi za varnost izbire poti. Poklic, ki ga mladi pridobijo po treh, štirih letih šolanja, namreč zanje pomeni tudi socialno mrežo, ki jim lahko zagotavlja lepo življenje. Številni programi omogočajo zaželene, cenjene in tudi dobro plačane poklice, ki omogočajo uspešno kariero tudi na tujem,« je izpostavila ravnateljica.
Kateri pa so po njenem mnenju poklicu prihodnosti? »O tem je težko razglabljati, bolj je pomembno, da so mladi pripravljeni na vseživljenjsko učenje, so odporni in osebnostno dovolj trdni ter se znajo prilagajati in odreagirati,« meni Darinka Martinčič Zalokar.
