»Že nekaj let nismo dobili odgovora o vašem skritem računu v Romuniji, vaš izgovor je bil neverjeten – za odprtje računa naj bi vam ukradli identiteto, kar se sliši kot teorija zarote iz kakšnega filma o Jamesu Bondu,« je kot prvi postavljalec poslanskega vprašanja danes premierju Robert Golobu očital Aleksander Reberšek iz NSi. Poleg pojasnil glede zaprtega računa v tujini, ga je zanimalo tudi, ali Golob vztraja pri svojih besedah iz predvolilnega obdobja, da bi odstopil, če bi KPK ugotovila kršitve zakona o integriteti. Poslanca krščanskih demokratov je zanimalo še, kdo plačuje premierjevega odvetnika Stojana Zdolška.

Golob: Ne bom odstopil

Na slednje odgovora nismo slišali, je pa premier Reberšku navrgel, da pojasnila glede računa, ki je bil z njegovim imenom odprt pri Raiffeisen banki v Romuniji, nimajo zveze z njegovim delom v vladi. Kot je dejal, je račun odkril decembra 2021, banka pa ga je sama zaprla januarja 2022, pred volitvami v DZ, ker je bil neaktiven. »Račun v Romuniji sem odkril sam čisto slučajno, preden sem vstopil v predvolilno tekmo. Takoj ko sem ga odkril, so moji odvetniki kontaktirali banko in banka ga je v enem tednu sama zaprla,« je pojasnil Golob. In vztrajal: »Katerikoli medij želi potrdilo, da na tem računu ni bilo nobene transakcije, ga lahko dobi.«

Glede spoštovanja zakona o integriteti in KPK pa je Golob odgovoril, da so postopki še v teku, delno pa v odgovoru očitke preusmeril tudi na prvaka opozicijske SDS Janeza Janšo, ki je znan po težavah s prevzemanjem pošte v povezavi s sodnimi postopki. »Veste, kako se kaže spoštovanje pravne države? Tako da se ne izmikaš postopkom z neprevzemanje pošte, v kateri je vabilo na zaslišanje. Sam sem v vseh postopkih sodeloval, seveda pa sem uporabil pravno zaščito,« je dejal premier in poudaril, da o svojem odstopu ne razmišlja, saj da pri komuniciranju z bivšo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar ni naredil nič spornega z vidika integritete.

Eva Irgl, poslanka Logarjevih Demokratov, pa je želela dodatna pojasnila glede izrednega inšpekcijskega nadzora v službi za varovanje predsednika vlade in odkritih več kršitvah delovnopravne zakonodaje. Inšpektorica je sicer zaradi odkritih nepravilnosti pri organizaciji, evidentiranju in izrabi delovnega časa oglobila generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl. Golobovi varnostniki so v nadziranem obdobju delali več kot dovoljenih 56 ur na teden in večkrat brez zagotovljenega obveznega enajsturnega počitka. Pogosto so delali nadure, na podlagi odredb, a tudi brez njih, najpogosteje štiri ali šest ur dnevno, v nekaterih primerih tudi več, je poročal MMC.

Premier Robert Golob je v DZ med drugim pojasnil, da se je masa plač v njegovi službi za varovanje od 1. januarja povečala zaradi plačne reforme v javnem sektorju. V skladu z njo so se plače po institucijah povečevale različno. Poleg tega so se po njegovih besedah povečale delovne obremenitve službe za varovanje.

Vzkliki o Miki Miški

Kako je Irglovi odgovoril Golob? »Delovna inšpekcija je ugotovila, da so varnostniki, ki me varujejo, žal preobremenjeni,« je začel. In nadaljeval: »Preobremenjeni so zato, ker je narava mojega dela taka, da me morajo po zakonu in ne po moji izbiri varovati 24 ur na dan. Za te prekrške je vodja varovanja dobil opomin in globo, ki mislim, da jo je že poravnal. Zakon namreč natančno določa, kdo je tisti, ki je odgovoren za to, da razporeja delo varnostnikov, kar pa zagotovo ni predsednik vlade.«

Poslanec opozicijske stranke SDS Zvonko Černač pa je v okviru svojega vprašanja premierja opozoril, da iz poročila urada za preprečevanje pranja denarja izhaja, da se je v mandatu aktualne vlade izdatno povečalo število transakcij s tako imenovanimi tveganimi državami, in ga vprašal, čemu pripisuje takšen porast, glede česar nismo slišali pojasnil. Je pa Černača podobno kot Reberška prav tako zanimal Golobov račun v Romuniji. Dvomi bi bili po Černačevih besedah odpravljeni, če bi predložil izpiske poslovanja prek tega računa, ki da je bil zagotovo aktiven v obdobju od leta 2017 do leta 2022, ko je bil Golob na čelu Gen-I. »Najprej ste javno izjavili, da nikoli v življenju niste imeli bančnega računa v tujini, nato ste spremenili svojo izjavo in povedali, da so vam ukradli identiteto in v nekem zakotnem mestu odprli račun na vaše ime. Kasneje se je izkazalo, da je šlo za Raiffeisen banko v Bukarešti, ki je bila samo dober kilometer oddaljena od poslovalnice hčerinske družbe Gen-I v Romuniji,« je poslanec SDS soočil premierja.

Ta pa mu je odgovoril: »Neverjetno se mi zdi, da se še kar ukvarjamo s fantomskim računom, ki ga je banka sama zaprla zaradi neaktivnosti še pred volitvami.« Nadaljeval je, da sta bili glede tega podani tudi prijava na tožilstvo in odškodninska tožba. Ponovno je opozoril na to, da je sam javnosti razkril obstoj tega računa in da torej tega ni skrival. »Mislite res, da odpirajo banke račune z napačnimi podatki. To, ali je bila Miki Miška, kot pravite vi, ima mogoče neko vlogo v vašem svetu, jaz pa verjamem, da bodo pravosodni postopki razkrili resnico.« Pozneje v razpravi je bilo iz opozicijskih klopi zaradi slednjega slišati vzklikanje o Miki Miški, nakar je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič prisotne opozorila, da to ni primerno obnašanje v državnem zboru.

 

Priporočamo