Novica, ki jo je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) objavil 28. julija, je bila nevpadljiva: »Spoštovani, zainteresirane vljudno prosimo za posredovanje ponudbe za revizijo: pregled procesa nabave in poslovanja s specifičnim materialom (procesni in denarni tok) za leto 2022. Naročnik revizije bo svet zavoda NLZOH. Rok za oddajo ponudb je 31. avgust 2023.«
Za spletno objavo se skriva finančna zagata, ki poslovanje zavoda potiska v rdeče številke in okoli katere se plete debela tančica skrivnosti. Pri »specifičnem materialu« gre po naših neuradnih informacijah za večmilijonske nabave materiala za izvajanje testov na prisotnost virusa sars-cov-2, ki so bile opravljene spomladi 2022, tik pred parlamentarnimi volitvami.
Velika večina materiala, za katerega naj bi zavod plačal 5,7 milijona evrov, naj ne bi bila nikoli porabljena in bo slej ko prej morala v odpis in uničenje. Svet zavoda si zato že več mesecev prizadeva, da bi nabavo in poslovanje s tem materialom pregledal zunanji revizor. Izbor revizorja zdaj poteka vse prej kot običajno.
Pojdimo po vrsti. Pandemija bolezni covid-19 je NLZOH prvič postavila v ospredje, saj je postal vodilni izvajalec PCR-testov v državi. Z naraščanjem obsega testiranja – na vrhuncu pandemije je bilo v Sloveniji opravljenih tudi več kot 20.000 PCR-testov na dan – so se množili tudi zaslužki zavoda. V letih 2020 in 2021 so prihodki presegli odhodke za skupno več kot 13 milijonov evrov. Leta 2022 je presežek znašal le še 60 tisočakov. Letos je zavod z nekaj manj kot 800 zaposlenimi zabredel v rekordno globoko izgubo.
Do oktobra milijon evrov
izgube na mesec
O pereči poslovni problematiki je prvič javno spregovoril novi svet zavoda, ko se je 28. septembra seznanil s primopredajo poslov med prejšnjim v. d. direktorja Emilom Žerjalom in novo direktorico Romano Martinčič, ki je mandat nastopila julija. Svet zavoda, ki mu predseduje Simona Potočnik iz UKC Ljubljana, je izvedel, da naj bi imel NLZOH v prvih osmih mesecih letos kar 8,4 milijona evrov presežkov odhodkov nad prihodki. Tedanja ocenjena izguba je bila preveč optimistična, saj je poslovanje tonilo v minus: »izguba« konec septembra je presegla devet milijonov evrov. Do konca leta naj bi se zaradi uravnoteženega poslovanja in dodatnih finančnih prilivov ustalila pri tem znesku.
Visoko izgubo so povzročili predvsem bistveno povečani stroški laboratorijskega materiala, kamor je uvrščen tudi omenjeni specifični covidni material, so nam pojasnili na NLZOH. Zvišali so se stroški dela in storitev, višji so tudi stroški amortizacije zaradi nabave aparatur v obdobju epidemije covida, ki se zdaj uporabljajo zelo malo ali nič. »K negativnemu poslovanju je prispevalo tudi dejstvo, da NLZOH že več let izvaja programe v okviru javne službe po nespremenjenih cenikih. Zaradi omenjenih razlogov smo pristopili k sanacijskemu programu, ki predvideva, da se bo leto 2024 sklenilo z uravnoteženim poslovanjem,« je odgovorilo vodstvo laboratorija.
Nacionalni laboratorij še nikdar ni posloval tako zgubaško. Kako globoko v rdečem je, nazorno prikazuje primerjava z UKC Ljubljana. Mediji so poročali, da je klinični center od januarja do septembra letos ustvaril 32,2 milijona evrov izgube. To je sicer 3,5-kratnik izgube NLZOH, vendar je treba upoštevati, da so celotni prihodki UKC več kot desetkrat višji od prihodkov laboratorija, klinični center pa ima tudi več kot desetkrat več zaposlenih.
Kupili material za testiranje,
ko je pandemija že izzvenela
Finančno breme, ki potaplja bilance zavoda, je tudi omenjeni nakup »specifičnega materiala«. Po naših informacijah so bili posli sklenjeni februarja in marca lani, v času, ko je zavod vodila direktorica Tjaša Žohar Čretnik. Čeprav je dnevno število testiranj zdrknilo s 20.000 na približno tisoč testov dnevno, naj bi pristojni v zavodu vztrajali, da je nujen večmilijonski nakup materiala. Pretežni del nabavljenega blaga je nato obležal v skladiščih zavoda. Zavod ga je skušal prodati v Italijo, vendar mu posla ni uspelo skleniti. Sledilo naj bi več poslovnih operacij, ki naj bi razbremenile bilance zavoda.
Slednje je potekalo v času, ko so vajeti v zavodu že prevzeli izbranci Gibanja Svoboda. Vlada Roberta Goloba je 1. junija lani, na svoji ustanovni seji, razrešila predstavnike države v svetu zavoda NLZOH, nakar je svet preoblikovala na podlagi sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu. Predsednik sveta je postal Luka Kajtna. Ko se je 24. julija lani Tjaši Žohar Čretnik mandat iztekel, je vršilec dolžnosti direktorja postal Emil Žerjal.
Svet zavoda je uvodoma omenjeni izbor revizorja objavil dva dni zatem, ko je vodenje laboratorija prevzela Romana Martinčič. Na povpraševanje sta se odzvali revizijski hiši Ernst & Young in PricewaterhouseCoopers (PwC). Prvi ponudnik je postavil ceno 42.000 evrov, drugi je bil štiri tisoč evrov dražji. Kmalu zatem se je znova preoblikoval svet zavoda, predsedovanje je prevzela Simona Potočnik. Na ponedeljkovi seji so se svetniki seznanili s ponudbami revizijskih hiš. Med razpravo je prišlo do presenetljivega preobrata. Sprva dražji konkurent PwC je namreč po naših informacijah ceno spustil za kar 68 odstotkov, na 15.000 evrov. »Revizijo specifičnega materiala, ki se nanaša predvsem na material, potreben za PCR-testiranje, bo opravilo podjetje PwC,« je Dnevniku včeraj odgovoril NLZOH in dodal, da bo revizija zajela celotno nabavo materiala za testiranje na koronavirus v obdobju od 13. marca 2020 do 30. septembra 2023. Poročilo naj bi tudi razjasnilo, kdo je sprejel odločitev za nakup in na osnovi kakšnih okoliščin.
