Ekonomsko-socialni svet bo jutri obravnaval predlog ministra za delo Luke Mesca o dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto, ki vzbuja burne polemike, že odkar je minister sredi decembra naznanil svoj predlog. Utemeljil jo je na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, iz česar izhaja njegova presoja, da se s plačo, nižjo od 1000 evrov neto, v Sloveniji ne da dostojno preživeti.
Minister se je s socialnimi partnerji o dvigu dolžan posvetovati, prav tako se bo pogovoril s koalicijskimi partnerji, toda končna odločitev je po zakonu njegova. Vprašanje, ali bo pri predlogu, ki pred volitvami sicer deluje všečno, vztrajal, se poraja ne samo zaradi odločnega nasprotovanja gospodarstva, temveč tudi zato, ker ga je predsednik vlade Robert Golob ošvrknil, da se je pri tem nekoliko prenaglil. »Minister Mesec je mogoče malo prehitro šel ven s konkretnimi številkami,« je za javno RTV dejal Golob in se zavzel za oblikovanje končnih številk na podlagi socialnega dialoga. V Gibanju Svoboda so ob tem dodali, da bi se moralo vprašanje minimalne plače urediti sistemsko in dolgoročno, ne pa z vsakoletnimi ad hoc odločitvami.
»Vprašanje minimalne plače ne sme postati predmet političnega licitiranja, še posebej ne pred volitvami. Minimalna plača mora biti rezultat resnega, odprtega in odgovornega socialnega dialoga med vlado, sindikati in delodajalci ter temeljiti na realnih ekonomskih izračunih,« pa so nam sporočili iz SD.
»Če je znesek 1000 evrov neto rezultat takšnega dogovora, ki upošteva tudi širše učinke – na konkurenčnost gospodarstva, delovna mesta, davčno obremenitev, socialne transferje in dejanski položaj zaposlenih – potem takšno rešitev podpiramo. Ključno pa je, da se zaposlenim z višjo minimalno plačo življenjski položaj dejansko izboljša in da se ne zgodi, da so na koncu na istem ali celo slabšem, medtem ko si politiki pripenjajo zasluge,« so zapisali v SD. Predsednik stranke in minister za gospodarstvo Matjaž Han pa je poudaril tudi odgovornost do stabilnosti gospodarstva.
Boštjančič: Dodatni odhodki za proračun
Nad predlogom ministrskega kolega iz vrst Levice pa ni navdušen niti finančni minister Klemen Boštjančič. Na vprašanje Dnevnika so na ministrstvu za finance zapisali, da predloga ne podpirajo.
Kot so pojasnili, so ob pripravi državnega proračuna za leto 2026 upoštevali trenutno veljavno minimalno plačo, povišano v skladu z zakonsko določbo (najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin). Hkrati so opozorili, da višina minimalne plače ni pomembna le za plače javnih uslužbencev, ampak vpliva tudi na druge proračunske izdatke, saj so na njeno višino vezani najvišja in najnižja višina nadomestila za brezposelnost (ki se je z letom 2026 znatno zvišalo), javna dela, cena ure osebne asistence, letni in zimski regres itd.
»Predlaganega dviga minimalne plače z vidika vzdržnosti javnih financ ne moremo podpreti, ker ta po naših prvih izračunih pomeni približno 0,3 odstotka BDP dodatnih odhodkov, v kar pa ni vključena prihodkovna stran. Ob dvigu minimalne plače je sicer pričakovati določen vpliv na proračunske prihodke (prek potrošnje), vendar je natančne ocene o tem težko podati (ta vpliv je odvisen od tega, ali ljudje višjo plačo potrošijo ali varčujejo; če jo potrošijo, ali jo potrošijo doma ali v tujini, kaj kupujejo …),« so poudarili. In ob tem pozvali ministrstvo za delo k sklenitvi kompromisnega predloga tako s sindikati kot delodajalskimi organizacijami.
Močna zgoščenost nizkih plač
Na finančnem ministrstvu so posebej poudarili tudi, da minimalna plača na druge plače (v javnem sektorju) avtomatsko ne vpliva, kar vodi v kompresijo plač.
Mesec je sicer ocenil, da je minimalna plača »vzvod, s katerim lahko potiskamo druge plače navzgor, zato je to koristen gospodarski instrument«. Toda to drži le deloma, saj imamo veliko koncentracijo plač blizu spodnjega dela plačne porazdelitve.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj so v svojem letošnjem poročilu o razvoju med drugim zapisali, da je rast minimalne plače sicer pomembno vplivala tudi na plače zaposlenih, ki prejemajo plače nekoliko nad minimalno, saj so podjetja ob rasti minimalne plače pogosto prilagodila tudi druge plače zaradi ohranjanja plačnih razmerij med zaposlenimi. »Ker pa se druge plače pogosto prilagodijo nekoliko manj, se je z rastjo minimalne plače postopoma povečevala gostota prejemnikov nizkih plač, zmanjševala pa plačna neenakost.« Na ohranjanje močne zgoščenosti nizkih plač med drugim vpliva višja rast plač med zaposlenimi, ki prejemajo nižje plače, v primerjavi z drugimi zaposlenimi. Celotni delež prejemnikov plač blizu minimalne se sicer postopno zmanjšuje, povečuje pa se delež tistih, ki prejemajo nekoliko višjo plačo, tj. okoli minimalne osnove za plačilo socialnih prispevkov (60 odstotkov povprečne letne plače, preračunane na mesec).
Da bi predlagani dvig ustvaril pritisk na celoten plačni sistem, slabil motivacijo zaposlenih, saj bi povečal uravnilovko, in negativno vplival na produktivnost ter konkurenčnost gospodarstva, so poudarili v delodajalskih organizacijah, ki podpirajo le redno uskladitev minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin z namenom ohranjanja njene realne vrednosti. Opozorili so, da se je minimalna plača v zadnjih treh letih že zvišala za skoraj 19 odstotkov, torej je bila realno že več kot usklajena, in da so zaposleni z minimalno plačo zaradi dodatnih davkov in prispevkov, ki jih je uvedla ta vlada, izgubili približno 2100 evrov neto v zadnjih treh letih.
Nasprotno ministrov predlog odločno podpirajo v sindikalnih vrstah in pričakujejo, da Mesec ne bo popustil pritiskom. »Pomembno je, da je znesek minimalne plače nad pragom revščine, kar ta predlog prinaša, in da novi znesek sledi rasti cen hrane, saj upoštevanje samo inflacije ne odraža dejanske rasti cen prehrambnih izdelkov,« je poudaril Andrej Zorko, predsednik ZSSS, kjer se zavzemajo tudi za dvig preostalih plač.
V tako imenovani Delavski koaliciji pa so opozorili, da je po njihovem predlog 1000 evrov utemeljen na številnih napačnih predpostavkah in ne upošteva realnih stroškov preživetja, zato ga je treba ustrezno dvigniti, za začetek na 1107 evrov.