Pripravljena je zakonska rešitev za omejitev vpliva vsakokratne korekcije minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev. Po tem predlogu bo lahko Banka Slovenije omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da mora posamezniku na računu ostati 76 odstotkov minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače (ta se je januarja s 1074,43 evra dvignila na 1203,36 evra bruto oziroma s 776 na 878 evrov neto) poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu obveznosti, se pomembno znižuje kreditna sposobnost ljudi. Posamezniku mora namreč zdaj na računu ostati nekaj več kot 914 evrov. To po opozorilih bank onemogoča najemanje posojil velikemu številu gospodinjstev, tudi tistim z dohodki do povprečne plače. Banka Slovenije bo po novem tako lahko določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, na primer na podlagi ocene nujnih življenjskih stroškov, svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov pa bo lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz ter ob upoštevanju drugih predpisov, vezanih na bančni sistem. sta