Na drugem srečanju tristranskega sodelovanja notranjih ministrov Italije, Slovenije in Hrvaške, ki se je začelo lani v Trstu, so se ministri dogovorili za krepitev sodelovanja tako na ravni ministrstev kot na ravni generalnih policijskih uprav. Odkar sta Italija in Slovenija po lanskih zaostritvah na Bližnjem vzhodu zaradi notranje varnosti ponovno vzpostavili nadzore na svojih notranjih schengenskih mejah (Italija na meji s Slovenijo, Slovenija pa na meji s Hrvaško in Madžarsko), se na različnih ravneh krepi tudi sodelovanje v boju proti tihotapcem nezakonitih migrantov. Ali bo mogoče odpraviti mejne nadzore pred poletno turistično sezono, zaradi negotovih razmer na Bližnjem vzhodu in tudi nadaljujočih se migracijskih tokov za zdaj še ni jasno. Ob novih ukrepih in aktualnih mednarodnih razmerah je veliko odvisno od politične volje, zagotavljajo naši viri.
Tudi med prazniki brez zastojev
Vnovič vzpostavljeni nadzori na meji s Hrvaško in Madžarsko (podobno kot italijanski na meji s Slovenijo) se iztečejo konec junija, po naših informacijah pa je njihova morebitna odprava vezana prav na to, kakšen režim bo veljal na meji med Slovenijo in Italijo. V obtoku je več idej, kako v želji po ponovni vzpostavitvi prostega pretoka ljudi in blaga okrepiti sodelovanje na področju preprečevanja nezakonitih migracij.
Trojica ministrov je bila sicer na tokratnem srečanju v hrvaškem Buzetu zadovoljna, da vzpostavljeni mejni nadzori niso povzročili večjega negodovanja med lokalnim mejnim prebivalstvom in jim otežili življenja. »Tudi med prazniki ni bilo večjih zastojev na slovensko-hrvaški in slovensko-madžarski meji, prav tako ni bil moten vstop v Italijo,« je izvajanje dogovora iz Trsta zadovoljno opisoval slovenski notranji minister Boštjan Poklukar.
Ob oceni aktualnega stanja na zahodnobalkanski poti so ministri pogled usmerjali tudi naprej – v ukrepe za še tesnejše sodelovanje. Hrvaški notranji minister Davor Božinović je govoril o tako imenovanih kompenzacijskih ukrepih, ki bi lahko zmanjšali potrebo po nadzorih na notranjih schengenskih mejah. Govoril je o okrepljenem sodelovanju policij po »globini ozemelj« omenjenih držav in o vzpostavljanju centra za izmenjavo informacij med policijami, s pomočjo katerega bi se države lahko odločale o skupnih operativnih operacijah. »Poiskati moramo nove rešitve zaradi nas in tudi zaradi celotnega schengna,« je ocenil Božinović, ki meni, da imajo Hrvaška, Italija in Slovenije glede tega posebno vlogo in odgovornost, saj se jih dotikata tako osrednja sredozemska kot tudi zahodnobalkanska migracijska pot.
Po naših informacijah ideja o kompenzacijskih ukrepih izhaja predvsem iz Italije, Hrvati pa so zanje zainteresirani v želji, da v turistični sezoni na njihovih mejah ne bi več nastajali zastoji zaradi še vedno trajajočih nadzorov. »Nihče od nas si ne misli, da lahko rešujemo zadeve sami brez sodelovanje s sosednjimi državami,« je dejal italijanski minister Matteo Piantedosi.
Pogovori o tristranskih
patruljah se nadaljujejo
Nadaljujejo se tudi pogovori o vzpostavljanju mešanih tristranskih policijskih patrulj. Minister Poklukar je potrdil, da o njihovi vzpostavitvi potekajo pogovori na ravni policij, prej ali slej pa bo prišlo do dogovora. Rešiti je treba še nekatere tehnične probleme, ki zadevajo tovrstno sodelovanje, je pristavil. Za čimprejšnjo sklenitev dogovora se je zavzel tudi Piantedosi, ki je sicer z zadovoljstvom ugotavljal, da oktobra vzpostavljeni mejni nadzor na meji s Slovenijo že prinaša rezultate. Med 160.000 kontroliranimi osebami pri prehodu slovensko-italijanske meje so odkrili 1600 nezakonitih migrantov. Te številke so Piantedosiju dale vedeti, da njihova policija dobro deluje, številni poskusi tihotapljenja nezakonitih migrantov pa potekajo kar skozi odprte mejne prehode. Piantedosi se sicer zaveda, da policija ne more nadzorovati celotne porozne meje s Slovenijo, kljub temu pa bodo prisotnost na mejnem območju v Furlaniji - Julijski krajini še okrepili z novimi napotitvami vojakov in pravkar izurjenih policistov na to območje.
»Tihotapci so resen problem, postajajo tudi vse bolj nasilni,« je ugotavljal minister Poklukar in povedal, da se na mejnih prehodih včasih sploh ne ustavijo, policija pa jih mora nato zaustaviti s prisilnimi sredstvi, kot so stingerji. »Bojimo se, da bi se lahko zgodila prometna nesreča,« je dejal. Slovenska policija pri nadzoru prehajanja meje s Hrvaško in Madžarsko sicer deluje selektivno: izloča zgolj sumljive. O preprečevanju nezakonitih migracij bo konec tedna Poklukar govoril še z madžarskim kolegom. Naslednje srečanje slovensko-italijansko-hrvaške ministrske trilaterale bo konec marca v Sloveniji, ko se bodo ministri pogovarjali tudi z zahodnobalkanskimi notranjimi ministri.
