Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je državnemu zboru v imenovanje za predsednika vrhovnega sodišča vendarle predlagala aktualnega podpredsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, ki je sicer edini kandidat, tudi on pa se je prijavil šele v tretjem javnem pozivu.
Đorđević je prejel podporo kolegov vrhovnih sodnikov na občni seji vrhovnega sodišča, njegovo kandidaturo pa je z osmimi glasovi proti dvema podprl tudi sodni svet. Pred kolegi sodniki in nato tudi člani sodnega sveta je Dorđević razkril nenavaden pogovor z ministrico, ki naj bi mu že vnaprej dala vedeti, da na koalicijsko podporo ne more računati, kar bi bilo mogoče razumeti tudi kot namig, naj od kandidature odstopi. Sodni svet je zato ob podpori Đorđeviću izrazil tudi pričakovanje, »da bodo pristojni deležniki v nadaljevanju postopka upoštevali zgolj strokovne argumente, ker gre za odločanje o kandidaturi za eno najvišjih strokovnih funkcij v pravosodju«.
Pomisleki Gibanja Svoboda že preteklost?
Ministrica je njegovo kandidaturo zdaj tudi posredovala v državni zbor, tako da bodo imeli zadnjo besedo poslanci. V Levici so nam že pred dnevi pojasnili, da Đorđevićevi kandidaturi ne nasprotujejo, v poslanski skupini Socialnih demokratov pa so nam dejali, da bodo »seveda podprli predlog, ki bo imel podporo na vladi in v sodnem svetu«. V največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda, predvsem v vrhu stranke, naj bi imeli sprva pomisleke o Đorđevićevi kandidaturi. Predvsem naj bi jih motilo, da se bo moral Đorđević upokojiti na približno polovici šestletnega mandata. Prav ta pomislek Gibanja Svoboda naj bi pravosodna ministrica tudi prenesla Đorđeviću. Toda vodja poslanske skupine Borut Sajovic nam je pojasnil, da osebno podpira Đorđevićevo kandidaturo, saj gre za uglednega vrhovnega sodnika, ki ga je podprl tudi sodni svet. Zato se Sajovicu osebno ne zdi sporno, da bi Đorđević oddelal zgolj približno polovico mandata. Hkrati pa nam je Sajovic dejal, da gre zgolj za njegovo osebno mnenje in da se v poslanski skupini o Đorđevićevi kandidaturi še niso pogovorili ter posledično niso sprejeli odločitve. Po naših informacijah je tudi vrh stranke Gibanje Svoboda Đorđevićevi kandidaturi trenutno precej bolj naklonjen, kot je bil na začetku.
Da bi pri podpori Đorđeviću pomembnejšo vlogo odigrala opozicija, ni za pričakovati, saj je bil Đorđević v preteklosti pogosto tarča kritik in napadov s strani SDS in z njimi povezanih medijev.
V sodnem svetu so ob odločanju o podpori kandidatu poudarili, da Đorđevićeva starost (letnik 1955) glede na veljavno zakonsko ureditev ne pomeni formalne ovire. »Onemogočanje kandidature iz razloga kandidatove starosti bi lahko pomenilo prepovedano diskriminacijo na podlagi te osebne lastnosti,« so zapisali člani sodnega sveta in dodali, da je sodniška zakonodaja v preteklosti poznala omejitev, po kateri so bili na mesto predsednika vrhovnega sodišča lahko imenovani le mlajši od 64 let, vendar je zakonodajalec to omejitev nato namerno črtal in s tem razširil nabor potencialnih kandidatov.
Đorđević bi krepil sodno vejo oblasti
Aktualni podpredsednik vrhovnega sodišča je ob vložitvi svoje kandidature pripravil strateški program dela vrhovnega sodišča, v katerem se med drugim zavzema tudi za večjo transparentnost delovanja vrhovnega sodišča in večjo spodbudo h kvaliteti in količini opravljenega dela. V programu med drugim ocenjuje, da je sproten in dvosmeren pretok informacij med vodstvom vrhovnega sodišča in vrhovnimi sodniki pomemben za pravočasno zaznavanje problemov in iskanje rešitev, naklonjen pa je tudi ideji, da bi ponovno oživili tako imenovane inštruktažne preglede sodišč, v katerih bi vrhovno sodišče opravilo pregled izbranega sodišča in ga nato opozorilo na pomanjkljivosti ter mu pomagalo pri njihovem odpravljanju.
Đorđević v svojem programu prav tako navaja, da bi moralo biti sodnikom v interesu, da sodelujejo pri pripravi kvalitetnih zakonov, namesto da nato prekinjajo postopke zaradi presoje njihove ustavnosti. Ob tem poudarja, da se sodstvu v kratkem obetajo pomembne spremembe sodniške zakonodaje, ki bodo predvidoma prinesle tudi reorganizacijo mreže sodišč in uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika (zdaj se ti delijo na okrajne in okrožne, op. p.), naslovile pa naj bi tudi vprašanje plač sodnikov, ki že dalj časa niso primerljive s plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti. Tudi sicer se Đorđević zavzema za krepitev sodstva kot samostojne in neodvisne veje oblasti, za kar bi si želel tudi spremembo načina imenovanja sodnikov (pogovori o spremembi ustave za umik imenovanja sodnikov iz parlamenta že potekajo, op. p.), po njegovem mnenju pa bi bilo tudi primernejše, da bi predsednika vrhovnega sodišča v prihodnje izvolili vrhovni sodniki sami – torej na podoben način, kot ustavni sodniki izvolijo svojega predsednika.
