Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je sporočila, da je julija letos od UVHVVR zahtevala poročilo o delu inšpekcije v zadevi mariborski psi od leta 2023 dalje. Gre za pse, ki so maja letos do smrti pogrizli 84-letno gospo, od junija lani njihovo »papirnato« lastnico. MKGP smo 29. septembra zastavili vrsto vprašanj v zvezi s poročilom UVHVVR. Odgovorov nismo dobili.
Prelomljena obljuba
Med drugim nas je zanimalo, ali so iz poročila zaznali kakršne koli nepravilnosti pri ravnanju pristojnih organov. Vprašali smo jih tudi, ali bi morala UVHVVR slediti pozivu mariborskih kriminalistov lanskega aprila, naj zaradi večkratnih kršitev zakona o zaščiti živali lastniku vse tri pse trajno odvzame. MKGP je junija lani zaradi številnih nepravilnosti v postopku odločanja odpravilo inšpekcijsko odločbo o namestitvi psov v zavetišče in zadevo vrnilo UVHVVR v ponovno odločanje. Naložilo ji je, kaj mora upoštevati pri tem. UVHVVR bi morala novo odločbo izdati v tridesetih dneh, vendar ni tega nikoli storila. Nekaj naših vprašanj se je nanašalo tudi na kasnejšo usmrtitev psov in na ocenjevanje vedenjskih lastnosti psičke Madone, ki so jo usmrtili kasneje kot druga dva psa.
PR-služba MKGP nas je v treh elektronskih sporočilih obvestila, da bomo odgovore dobili takoj, ko jih bodo pripravile njihove strokovne službe. Nazadnje, 8. oktobra, so zapisali: »Obveščamo vas, da je poročilo UVHVVR v primeru mariborskih psov trenutno v zaključni fazi pregleda. Ugotovitve bomo z vami delili v naslednjih dneh, takoj ko bo postopek zaključen.« Toda iz delitve ugotovitev ni bilo nič. Štirinajstega oktobra so nas namreč iz MKGP opomnili, da v zvezi s temi psi poteka predkazenski postopek, in zapisali: »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne bo posredovalo odgovorov na vprašanja, posredovana v e-pošti z dne 29. 9. 2025, saj bi s tem razkrilo podatke, katerih razkritje bi lahko škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka.«
Kršitve zakonodaje
Če zanemarimo to, da je MKGP na naša vprašanja, poslana 29. septembra, (zavrnilno) odgovorilo šele 14. oktobra (po noveliranem zakonu o medijih bi moralo to storiti najkasneje v petih delovnih dneh), je še bolj sporno to, da so izgovor o morebitnem ogrožanju (pred)kazenskega postopka na dan potegnili šele zdaj, čeprav je znano, da ta postopek poteka že od 25. julija in se ne nanaša na delo inšpekcije, in čeprav so nam še 8. oktobra zagotovili, da je pregled poročila UVHVVR pri koncu in da bodo ugotovitve v naslednjih dneh delili tudi z nami. Ker tega niso storili, se ni mogoče znebiti suma, da želi MKGP za vsako ceno prikriti morebitne napake pri delu inšpekcije v tej zadevi.
Da naj bi bilo teh veliko, naj bi po naših informacijah dokazovala tudi odločba z dne 24. junija 2024, s katero je MKGP ugodilo pritožbi prejšnjega lastnika psov (sina pokojne 84-letnice, s katero sta živela na istem naslovu) glede njihove namestitve v zavetišče. Ministrstvo je kot drugostopni pritožbeni organ inšpekcijsko odločbo UVHVVR odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Nezakoniti ukrep
Inšpekcija UVHVVR je maja 2024 v zvezi z namestitvijo treh psov v zavetišče izdala tri odločbe. Petega maja najprej začasno ustno odločbo, s katero je odredila odlov in namestitev živali v zavetišče. Pritožniku je ni vročila. Tri dni kasneje je z dopolnilno odločbo dopolnila začasno odločbo in odredila, da če skrbnik psov v osmih dneh od njihove namestitve v zavetišče ne zahteva nazaj, jih lahko zavetišče odda drugemu zainteresiranemu skrbniku. MKGP naj bi v odločbi z dne 24. junija 2024 ugotovilo, da dopolnilne odločbe na začasno sploh ni mogoče izdati in da je začasna odločba nerazumljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti.
Za nameček jo je inšpekcija lastniku vročila šele 17. maja, ko je rok za vložitev zahteve za vrnitev psov že potekel. Šele takrat naj bi tudi izvedel, da so njegovi psi v zavetišču. Policisti so mu namreč v noči na 5. maj, domnevno zaradi nasilja nad mamo, odvzeli prostost. Naslednji dan so ga sicer izpustili, vendar je imel med 5. in 20. majem prepoved približevanja domu. V pritožbi naj bi navajal, da zaradi tega ni vedel, da so psi v zavetišču in ne doma pri mami, zato jih ni mogel zahtevati nazaj. Temu je po naših informacijah pritrdilo tudi MKGP, ki naj bi zapisalo, da ukrep izpodbijane dopolnilne odločbe ni zakonit, saj pritožniku nalaga obveznost, s katero ni bil seznanjen pred potekom roka in je tudi ni mogel izpolniti.
Postala je lastnica psov, čeprav je povedala, da jih ne obvlada
Zadnjo, glavno odločbo je UVHVVR spisala 15. maja 2024. Z njo je razveljavila začasno odločbo z dne 5. maja 2024 ter znova odredila odlov in namestitev psov v zavetišče. Lastnik se je pritožil tako na dopolnilno kot na glavno odločbo, MKGP pa je njegovi pritožbi 24. junija 2024 ugodilo in zadevo MKGP vrnilo v ponovno odločanje. Še prej, 30. maja, mu je zavetišče pse vrnilo, po navedbah uprave na lastno pest.
Sledil je še en preobrat – 19. junija 2024 je pritožnik lastništvo psov prenesel na mamo, čeprav naj bi 4. maja 2024, ko so sina zaradi nasilja nad njo odpeljali policisti, povedala, da pri 84 letih ni sposobna skrbeti za tri pse, od katerih sta imela dva že od januarja 2024 status nevarnih psov, saj sta napadla in poškodovala drugega psa in njegovega lastnika. Inšpekcije ta izpoved gospe očitno ni skrbela.
Bistvene kršitve pravil postopka
MKGP je v zadevi mariborski psi v odločbi, ki jo je izdalo 24. junija 2024, ugotovilo, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev materialnega zakona. Inšpekciji je naložilo, da mora v ponovnem posebnem ugotovitvenem postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in vsa dejstva, pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Inšpekcija naj bi v tem primeru napačno uporabila tudi določila 30. člena zakona o zaščiti živali, ki govori o najdenih živalih, v tem primeru pa ni šlo za izgubljene in najdene, ampak za začasno odlovljene pse, ki so jih zaradi policijskega pridržanja lastnika namestili v zavetišče.
UVHVVR, kot rečeno, o tej zadevi ni nikoli ponovno odločala, MKGP pa ugotovitve nadzora nad delom inšpekcije skriva.
