Kot je svoje vtise po zadnjih neurjih strnila ministrica Irena Šinko, ti niso prijetni ne na področju gozdarstva, ne na področju kmetijstva, kje je bila škoda še večja. »Vemo pa, da bi bilo lahko tudi še hujše,« je dejala in spomnila na bistveno večji vetrolom iz leta 2014. »Upajmo pa, da je sedaj to zaenkrat vse,« je ob nestabilnih vremenskih razmerah v zadnjem obdobju izpostavila ministrica.

Danes si je na terenu ogledala gozdove na območju občine Naklo, ki jih je prizadel vetrolom 13. julija. Zadovoljna je, kako so vaščani in lastniki prizadetih gozdov še isti dan stopili skupaj in se lotili sanacije. Na ta način je sanacija lahko bistveno hitrejša, kar je zelo pomembno, saj podrto drevje predstavlja idealne razmere za širjenje lubadarja, ki ga je v gozdovih veliko že zaradi preteklih ujm in suše.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je pojasnil, da je treba pri sanaciji postaviti prioritete. Ključno je čim prej pospraviti les na območjih, kjer so podlubniki že izbruhnili. Prav tako je pomembno, da se čim prej odstrani polomljeno drevje ob vodotokih, da bodo ti čisti in da ne bi zaradi podrtega drevja prihajalo še do poplav.

Kot je dejal, je ključni prvi ukrep v teh izrednih razmerah pregled stanja in komunikacija z lastniki gozdov. To pomeni, da je treba čim prej pristopiti k majhnim lastnikom, ki sami niso usposobljeni za delo v gozdovih in jim svetovati glede izvajalcev. Najbolje je lastnike povezati med seboj, tako kot se je zgodilo v Podbrezjah, kjer so lastniki poiskali skupnega izvajalca in se dogovorili, kdo bo izvajal odkup lesa.

V zadnjih neurjih skupaj poškodovanih okoli 450.000 kubičnih metrov lesne mase

Groba ocena je, da je bilo v zadnjih neurjih skupaj poškodovanih okoli 450.000 kubičnih metrov lesne mase. V neurju 13. julija je bila prizadeta cela severna Slovenija, naslednje ujme pa so škodo še stopnjevale. Najbolj prizadeti sta zgornja Gorenjska in Koroška, je navedel Danev.

Jernej Avsenek iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da je bilo v zadnji ujmi na zgornjem Gorenjskem najhuje v dolinah Radovna, Krma in Kot, kjer je vetrolom povzročil ploskovne poškodbe gozdov. Po prvih ocenah gre za 60.000 kubičnih metrov lesa. Zaradi ogromne količine bo sanacija zelo zahtevna, bo pa morda lahko nekoliko učinkovitejša, ker na tem območju ne prevladujejo manjši, temveč za večji zasebni lastniki.

»Ceste so večinoma za silo očiščene, vendar je gibanje na tem območju še vedno nevarno,« je dejal Avsenek. »Verjetno bo neizogibno območje zapreti za obisk, ker ljudje ne upoštevajo opozoril in hodijo na rekreacijo, kot da se nič ni zgodilo, ali pa na to območje hodijo celo iz radovednosti. Očitno se ne zavedajo nevarnosti, ki jo predstavlja poškodovano, obviselo drevo, ki lahko vsak trenutek pade. Obenem s svojo prisotnostjo ovirajo sanacijska dela," je izpostavil Avsenek.

»Prav je, da opozorimo vse državljane in vse turiste, naj se izogibajo tistih delov gozdov, kjer je bil vetrolom in kjer lahko pride do kakršnekoli poškodbe, ker vidimo, da je zelo nevarno,« je poudarila tudi ministrica. Danev pa je opozoril, da lahko že veja ubije človeka, če mu pade na glavo. Poleg tega je nevarno hoditi čez drseča, podrta debla.

Sanacija bi lahko trajala kar leto dni

Danev ni mogel napovedati, koliko časa bo sanacija potekala in koliko časa bo gibanje po prizadetih gozdovih nevarno, Avsenek pa je ocenil, da bi na njihovem najbolj prizadetem območju sanacija lahko trajala kar leto dni. »Tudi ko bo sanacija navidezno opravljena in ko bo jeseni sezona gob, bo namesto gledati za gobe, bolj priporočljivo gledati gor, kjer lahko še vedno obvisijo veje,« je opozoril Danev.

Ministrica danes načrtuje še ogled poškodovanih kmetijskih zemljišč na severovzhodu države, saj je velika škoda tudi na poljih in vinogradih. Ocene škode sicer še ni, ministrica pa je spregovorila tudi o načinih, kako lahko prizadetim pomaga država. Kar se tiče gozdov, je pojasnila, da bo država pomagala v skladu s sprejetimi programi. V programu razvoja podeželja je na razpolago okoli 2,4 milijona evrov, iz proračuna okoli milijon evrov, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike pa okoli štiri milijone evrov, ki bi jih lahko porabili za ponovno sadnjo, vzpostavitev poti in gozdnih vlak, medtem ko je sama sanacija na plečih lastnikov.

Glede škode v kmetijstvu pa je ministrica povedala, da je škodo po toči možno zavarovati, zato po obstoječi zakonodaji tu ni možna nikakršna finančna pomoč. Vendar so ponekod pridelki povsem uničeni. Kot je dejala ministrica, v ta namen pripravljajo spremembo zakona o odpravi posledic po naravnih nesrečah.

Gozdov najbolj prizadeti na območjih v severnem delu Slovenije

Neurja so v zadnjih dneh v državnih gozdovih po prvih ocenah poškodovala najmanj 150.000 kubičnih metrov lesne mase, kar je več kot desetino letne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v teh gozdovih, je sporočila družba Slovenski državni gozdovi, ki pričakuje, da bo končna škoda še višja. Sanacija je stekla, a bo dolgotrajna, pravi. Ker so zaradi neprevoznosti cest marsikje gozdovi še nedostopni, pričakujejo, da bo končna količina poškodovane lesne mase še višja, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Sanacija škode po vetrolomih je stekla nemudoma. »Toda zaradi obsega prizadetih površin in pomanjkanja izvajalcev na trgu ter ob povečani nevarnosti za delo gozdarjev v izrednih razmerah ni mogoče pričakovati, da bo sanacija zaključena v kratkih rokih, ki so običajni pri odločbah za sanacijsko sečnjo,« pravijo in poudarjajo, da sočasno beležijo povečan obseg sanitarne sečnje zaradi letošnjih obsežnejših gradacij podlubnikov.

Državni gozdovi, ki predstavljajo 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, so bili zaradi vetrolomov najbolj prizadeti na območjih v severnem delu Slovenije, in sicer od Murske Sobote do Bleda. Na nekaterih gozdnih obratih poškodovana lesna masa predstavlja tretjino do polovico načrtovane letne proizvodnje. Prizadeti so tudi posamezni predeli državnih gozdov drugje po Sloveniji, kjer je intenziteta sicer manjša in poškodovanost prostorsko bolj razpršena.

Ekipe lastne gozdne proizvodnje Slovenskih državnih gozdov in zunanjih izvajalcev so na vseh območjih takoj začele z odstranjevanjem dreves na javnih in gozdnih cestah, prednostno na cestah, ki omogočajo dostop do oddaljenih zaselkov. Prednost ima tudi odstranjevanje dreves, ki ovirajo delo na kmetijskih površinah, kjer trenutno poteka žetev. »Dostop v gozd je prvi ukrep, da se lahko oceni obseg sanacije ter predvsem, da lahko pričnemo s samo sanitarno sečnjo,« so navedli in dodali, da se pri sečnji in spravilu usmerjajo v smrekove sestoje, da v čim večji meri preprečijo namnožitev podlubnikov.

Največjo oviro predstavlja pomanjkanje izvajalcev sečnje

Ključno vlogo ima zaradi zagotavljanja večje varnosti delavcev strojna sečnja, na terenu pa so tudi vse razpoložljive klasične traktorske ekipe. Slovenski državni gozdovi so na prizadetih območjih nemudoma ustavili vse redne sečnje, na najbolj kritična območja pa bodo napotili ekipe iz manj prizadetih poslovnih enot. »Največjo oviro za hitro izvedbo sanacije v državnih in zasebnih gozdovih bo zagotovo predstavljalo pomanjkanje izvajalcev sečnje in spravila na trgu,« ocenjujejo.

Letos je povečana gradacija podlubnikov, na nekaterih območjih državnih gozdov poteka še tudi sanacijska sečnja zaradi snegoloma - letos so dobili za več kot 200.000 kubičnih metrov odločb za izvedbo sanitarne sečnje zaradi podlubnikov in snegoloma. Pričakujejo, da bodo gradacije podlubnikov še naprej v porastu in da bo tako obseg sanitarne sečnje bistveno večji kot v zadnjih letih.

Ker so neurja prizadela tudi gozdove v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, na drugi strani tako kot po vseh dosedanjih naravnih nesrečah, ki so prizadele gozdove v regiji, pričakujejo nihanja tudi na trgu gozdnih lesnih sortimentov. V družbi se zavedajo, da je sanacijsko sečnjo zaradi preprečevanja gradacij podlubnikov treba izvesti čim prej, a hkrati od pristojnih inštitucij pričakujejo »realne roke« za izvedbo sanacije.

Večja verjetnost delovnih nezgod

»V času intenzivnih sanitarnih sečenj, ki imajo izredno kratke roke izvedbe, so namreč lastniki gozdov in izvajalci sečnje v veliki časovni stiski ter pod pritiskom, kar pomembno prispeva k večji verjetnosti delovnih nezgod, ki so v gozdarski panogi pogosto zelo težke ali celo smrtne,« so opozorili.

Dodali so, da vetrolomi za seboj puščajo izruvana in podrta drevesa, zaradi česar sta sečnja in spravilo poškodovanega drevja tudi za izkušene in ustrezno opremljene delavce izjemno nevarna, tako da bodo v sanaciji posebno pozornost posvetili skrbi za varnost.