Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) je občine povabilo k oddaji ponudb objektov za izvajanje šole v naravi (ŠVN). Z namenom kakovostnega posredovanja vsebin s področij športa, naravoslovja in družboslovja oziroma medpredmetnega povezovanja se te že od leta 1992 izvajajo pod okriljem Javnega zavoda Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD).
Dejavnosti trenutno potekajo na 25 lokacijah po državi. Aktivnosti so tam omogočene tudi v času pouka prostih dni in ob koncih tedna, proste zmogljivosti pa lahko uporabljajo društva, klubi in zunanji izvajalci. Na MVI, kjer vsaki generaciji učencev sofinanciranje ene ŠVN zagotavljajo s sredstvi iz državnega proračuna, so poudarili, da želijo dodatne lokacije vzpostaviti s ciljem razpršenosti centrov po celotni Sloveniji in zaradi povečanega zanimanja po izkoriščanju dejavnosti CŠOD.
Najbolj zaželeni Kranjska Gora, Planica in Bohinj
Po besedah direktorja zavoda CŠOD Branka Kumra so zadnja leta v času pouka kapacitete CŠOD skorajda stoodstotno zasedene in pogosto jim ne uspe izpolniti vseh želja, ki jih prejmejo ob prijavi na razpis programov v marcu. Tudi v letošnjem šolskem letu večdnevne programe izvajajo v 25 enotah, pri čemer zmogljivost posamezne enote zagotavlja možnost namestitve za vsaj 60 udeležencev in štiri spremljevalce.
»Glede na izražen interes in ponudbo ocenjujemo, da bi lahko zagotovili izvedbo programov v 30 enotah,« meni Kumer. Dejal je, da večino vseh zmogljivosti v času pouka uporabijo osnovne šole za izvajanje dejavnosti ŠVN. Ta je namreč del obveznega kurikuluma, programe na vseh lokacijah CŠOD pa izvajajo celo šolsko leto, pri čemer so najbolj zaželeni meseci oktober, maj, april, september in junij.
V zimskem času so najbolj priljubljene lokacije CŠOD v Kranjski Gori, Planici in Bohinju, v spomladanskem in zgodnjejesenskem obdobju pa lokacije ob Jadranu, na Pohorju in v južni Sloveniji. Veliko prijav je tudi za lokacije, kjer izvajajo programe za mlajše otroke od vrtca do četrtega razreda osnovne šole: v tekočem šolskem letu je za program vrtca prijavljenih več kot 3200 udeležencev.
Večje zanimanje kljub dvigu cen
Branko Kumer je poudaril, da v CŠOD na lokacijah v Tolminu, Bohinju, Murski Soboti in Ankaranu upravljajo objekte, ki omogočajo povečanje kapacitet za izvedbo programov CŠOD. Potem ko so v preteklem letu energetsko in prostorsko sanirali objekt v Tolminu in s tem v začetku letošnjega leta razširili ponudbo za dodatno skupino 60 udeležencev, bi lahko tudi v enotah v Bohinju in Murski Soboti ponudili nastanitev za dodatnih 60 udeležencev oziroma kapaciteto dveh enot z delno adaptacijo objektov. Z ureditvijo lokacije Ankaran bi po Kumrovih besedah pridobili prostore še za dodatnih 60 udeležencev.
»Povečanje enot je predvideno s prilagoditvijo oziroma širitvijo obstoječih kapacitet in delno z vzpostavitvijo novih enot. Kljub povečanju števila enot za izvajanje programov CŠOD pa zaradi geografske in koledarske omejitve vseeno ne bo mogoče zagotoviti izvedbe vsega izraženega zanimanja za zimsko ŠVN z vsebinami alpskega smučanja,« je poudaril direktor CŠOD. Dodal je, da se trend naraščanja zanimanja za izvajanje vsebin ŠVN in drugih večdnevnih programov na lokacijah CŠOD v zadnjih letih sicer počasi umirja in da se je ta v primerjavi z letom 2018 dvignil za 26 odstotkov.
Zaradi povišanja cen energije, vode in živil se je v letošnjem šolskem letu cena na udeleženca v CŠOD, kjer so cene še vedno ugodnejše kot pri zunanjih ponudnikih, glede na preteklo in predpreteklo šolsko leto povečala za osem odstotkov.
Porast neplavalcev in smučarskih začetnikov
Profesorica športne vzgoje na OŠ Miklavž na Dravskem polju Andreja Kolander neprecenljive koristi udeležbe učencev v ŠVN vidi v druženju, navajanju na samostojnost ter razvijanju različnih gibalnih in družabnih spretnosti.
»Današnji otroci so zaradi prekomerne uporabe tehnologije čedalje bolj nesamostojni in socialno šibki. Vse manj se družijo med seboj, zato imamo pri nas v ŠVN prepoved uporabe telefonov. Namesto brskanja po telefonih se učenci med seboj pogovarjajo, igrajo in spoznavajo v drugačni luči kot med poukom,« je dejala profesorica športne vzgoje. Zaupala nam je, da se nekateri otroci šele v ŠVN naučijo postiljati posteljo, se samostojno obleči in urediti, pospraviti za seboj in upoštevati dogovorjen urnik.
Profesorica v zadnjih letih v zimskih ŠVN ugotavlja, da je čedalje več petošolcev oziroma vsaj polovica učencev v razredu smučarskih začetnikov, pri tretješolcih pa učitelji zaznavajo precej šibko znanje v plavanju. »S prilagajanjem na vodo in učenjem plavanja imajo pogosto največje težave otroci priseljencev, ki se v ŠVN pogosto prvič znajdejo v bazenu. Če smo pred desetletjem imeli približno tri do štiri odstotke učencev neplavalcev, je teh zdaj, morda tudi zato, ker so bili bazeni v času epidemije covida zaprti, kar 20 odstotkov,« nam je povedala.
Po besedah sogovornice so za starše najdražje smučarske šole v naravi, predvsem zato, ker otroci pogosto nimajo svoje smučarske opreme, starši pa morajo tako poleg namestitve in nakupa smučarskih vozovnic doplačati še izposojo opreme. Večje šole z več oddelki morajo ŠVN organizirati celo v več terminih, zaradi velikih težav pri iskanju ustreznih smučišč v državi za organizacijo zimskih ŠVN, podnebnih sprememb in vse več zelenih zim z malo ali nič snega pa nekateri šolniki razmišljajo celo o spremembah vsebine zimskih počitnic v prihodnje.
»V šolah moramo termine kljub temu, da ne vemo, ali bo na izbranem smučišču na določen datum sploh sneg, namreč pogosto rezervirati že več kot pol leta pred odhodom v ŠVN. Včasih se zato zaradi pomanjkanja snega ali slabega vremena zgodi, da učence namesto na smučanje ali sankanje na Pohorje odpeljemo na drsanje, pri čemer pa na edinem mariborskem drsališču vlada nepopisna gneča,« je še izpostavila Andreja Kolander.
