V bolnišnicah zaposlenih tudi v prihodnje ne bodo mogli zavezati, da se cepijo proti covidu-19, je razvidno iz novega programa cepljenja. Da bi to urejali prek izjave o varnosti z oceno tveganja za posamezna delovna mesta, so letos predlagali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), a mu glede tega ni prisluhnila ne prejšnja ne sedanja oblast.
Ideja, ki vznemirja
Ideja, da bi bilo lahko cepljenje pogoj za opravljanje nekaterih del v zdravstvu, je vsekozi veljala za temo, ki vznemirja javnost. Odlašanje z odločitvijo o tovrstnem predlogu NIJZ je privedlo tudi do zamika pri sprejemanju letošnjega nacionalnega programa cepljenja. V uradnem listu je bil objavljen šele ta teden. Janez Poklukar, ki je zdravstveni resor vodil v Janševi vladi, je v začetku aprila povedal, da bo odločitev prepustil naslednjemu ministru, kar je pojasnil z željo, da cepljenje ne bi postalo tema predvolilnih soočenj. Sedanji minister Danijel Bešič Loredan pa je septembra dal vedeti, da mu ta del predloga NIJZ ni pogodu. »Brišejo se alineje obveznega cepljenja proti covidu-19 v zdravstvenih ustanovah in pri zdravstvenih delavcih,« je napovedal po poročanju STA. Program bo podpisal, ko v njem ne bo obveznega cepljenja proti covidu-19, je takrat pristavil Bešič Loredan.
Pri predlogu NIJZ je šlo sicer le za možnost, da bi se delodajalec – na primer bolnišnica – v sodelovanju z medicino dela odločil o nujnosti cepljenja proti covidu-19 za posamična delovna mesta. Takšno možnost bi dobil pri deloviščih, kjer so zaposleni v stiku s pacienti in bi lahko prišlo do prenosa okužb. Enaka pot je bila že začrtana pri zaščiti pred gripo in jo za to bolezen predvideva tudi letošnji program cepljenja. Bolnišnice pa je v praksi ne uporabljajo niti na oddelkih, kjer zaposleni delajo z najbolj ranljivimi bolniki. Ob poskusu UKC Ljubljana, da bi zaposlene k cepljenju proti gripi zavezali trdneje kot s prošnjami, so v uradu varuha človekovih pravic leta 2015 izpostavljali vprašanje, zakaj bi se morali cepiti samo zaposleni v tej bolnišnici. Brez jasnih odgovorov bi lahko taka odločitev pomenila kršitev posameznikove telesne in duševne celovitosti ter kršitev pravice do privolitve v zdravstveno oskrbo, so ugotavljali pri takratni varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. V predalih zdravstvenih oblasti pa so v zadnjih letih obtičali tudi predlogi, da bi cepljenje proti gripi za zdravstvene delavce v Sloveniji urejali na zakonski ravni.
Še en poskus v 2023?
Z NIJZ so danes sporočili, da gre
pri črtanju dela predloga o letošnjem programu cepljenja za odločitev ministrstva. Da bi tudi covid-19 uvrstili med cepljenja, ki jih
je mogoče predvideti za nekatere
zaposlene, nameravajo sicer ponovno predlagati v programu za leto 2023. Na pojasnila ministrstva za zdravje, zakaj so se odločili za spremembo prvotnega letošnjega predloga, še čakamo.
