Gradbeni inšpektor je konec lanskega leta ugotovil, da socialnovarstveni zavod Dom na Krasu v Solkanu upravlja z objektom, ki je po oceni inšpektorja napačno klasificiran. Gre za stanovanjsko skupnost, v kateri živi šest invalidnih oseb, zavod pa jim pomaga na domu.

Gradbeni inšpektor je zato ocenil, da gre za napačno rabo objekta, saj je objekt opredeljen kot stanovanjski, po oceni inšpektorja pa bi moral biti opredeljen kot stanovanje za »posebne družbene skupine.«

Inšpektor je odredil takojšnjo prepoved uporabe objekta, dokler se ne spremeni namembnost. To bi pomenilo, da bi se stanovalci morali izseliti, dokler ne bi uredili dolgotrajnih postopkov na upravni enoti.

Kot smo že poročali, se je direktor zavoda Goran Blaško odločil, da ne bo spoštoval odločbe inšpekcije in bodo stanovalci ostali v objektu. Pri tej odločitvi ga je podprlo tako pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost kot minister za naravne vire in prostor, minister Jože Novak pa je zagotovil, da bodo stanovalci lahko ostali v objektu, dokler o zadevi ne odloči drugostopenjski pritožbeni organ, torej ministrstvo za naravne vire in prostor.

V luči dobrih novic ostaja izvorni problem, da področje podpore v skupnosti ni zadostno urejeno in še naprej ostaja nevarnost, da pride do podobnih tveganj. Nujno torej je, da se nemudoma sprejme zakonodaja, ki bo uredila podporo v skupnosti, ki se že izvaja.

Andreja Rafaelič, inštitut za socialno varstvo

Direktor: Še vedno je nujno spremeniti zakonodajo

»Z odločbo ministrstva se ukine odločba inšpektorja za eno stanovanjsko skupnost, pričakujemo identično odločitev tudi za drugo. To pomeni, da lahko normalno delamo, ampak zadeve tukaj še ni končana. Ministrstvo mora čim prej pristopiti k spremembi zakonodaje. Kratkoročno smo rešili zadevo, ampak čim prej je potrebno pristopiti spremembi zakonodaje. Na srečo sta ministrstvi za solidarno prihodnosti in ministrstvo za delo, družine in enake možnosti, ki je skrbnica socialne zakonodaje, obe že dali zagotovilo, da bo zakonski predloga na mizi vlade že marca,« je pomen odločbe pojasnil Blaško.

Ministrstvo je tako prejšnji teden odpravilo odločbo inšpektorja, postopek se ustavi, inšpektorat pa mora javnemu zavodu vrniti tudi stroške pritožbenega postopka v višini 204,76 evrov.

Kratkoročno smo rešili zadevo, ampak čim prej je potrebno pristopiti k spremembi zakonodaje. Na srečo sta ministrstvi za solidarno prihodnosti in ministrstvo za delo, družine in enake možnosti, ki je skrbnica socialne zakonodaje, obe že dali zagotovilo, da bo zakonski predloga na mizi vlade že marca.

Goran Blaško, direktor Doma na Krasu

V pritožbi so se med drugim sklicevali na dejstvo, da je bil inšpekcijski ukrep prepovedi uporabe izrečen uporabniku, torej javnemu zavodu, moral pa bi biti izrečen lastniku objekta, torej državi. Ministrstvo je tudi sprejelo argument zavoda, da stanovalci v objektu bivajo, torej stanujejo v objektu, ki je opredeljen kot stanovanjski. Zavod pa tam opravlja določene storitve in pomoč na domu, kot bi to počeli pri zasebniku. Pri tem je ministrstvo zavzelo stališče, da ne gre za obliko institucionalnega varstva, ki bi zahtevalo posebno klasifikacijo objekta, kot je to odredil inšpektor.

Maljevac: »Stanovalci so lahko brez strahu«

»S tem je inšpekcijski postopek zoper stanovanjsko skupnost zaključen, uporabniki - stanovalci pa brez strahu, da jih bo država deložirala in potisnila nazaj v ustanovo,« pa razveljavitev odločbe komentiral minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Ta še dodaja, da je ministrstvo vseskozi zavzemalo stališče, da je objekt v uporabi socialnovarstvenega zavoda v skladu z namenom. »Stanovanjske skupnosti kot osnovno izhodišče deinstitucionalizacije ponujajo priložnosti za normalno življenje in dostop do strokovne pomoči, ko je ta potrebna,« je še povedal minister. Pri tem je dodal, da so tovrstne skupnosti in Dom na Krasu del državnega pilotnega projekta deinstitucionalizcije, sledile pa mu bodo tudi druge institucije. Na ministrstvu so to označili za »največji korak v socialnem varstvu« zadnjih desetletij v Sloveniji. »Dom na Krasu v postopku igra ključno vlogo, saj služi kot pilotna zasnovo za implementacijo uspešnih praks v sistemski ureditvi,« so še sporočili iz ministrstva. 

 

 

Priporočamo